V bližnji prihodnosti vladajoči razred bogatih živi v luksuznih stolpnicah visoko pod nebom, mase zasužnjenih delavcev pa globoko pod zemljo garajo in ohranjajo metropolo pri življenju. Glavni junak, sin okrutnega vladarja, nekega dne spozna lepo delavko, ki mu odpre razvajene oči. Ogorčen nad socialnimi krivicami začne svoj humanitarni boj, ki se prek rušilnega delavskega upora bibličnih razsežnosti izteče v socialni reformi.
»Danes ob 9. uri zvečer. Slavnostna premijera ‘Ufa-Balkan’ velefilma (filma, ki ga prinašamo za Veliko noč) METROPOLIS. Največji film sedanjosti! Gigantski sen bodočnosti! /…/ Marija kot nositeljica rešitve in kot stroj človek! — Žene v ‘Večnem raju’. — Sedem smrtnih grehov: napuh, lakomnost, nečistost, požrešnost, nevošljivost, jeza, lenoba, a pred vsemi smrt! — 11.000 ženskih in 25.000 moških statistov! 1100 starcev! 750 otrok! 100 črncev in 25 Kitajcev! Sodeluje pomnoženi umetniški orkester, ki svira nalašč za ta film komponirano skladbo! — Predprodaja vstopnic za današnjo premijero od 10. dopoldne naprej. KINO ‘DVOR’ Telefon 2730. Cene zvišane vkljub visokim stroškom. Samo 2 Din za sedež. Predstave trajajo po 3 ure! V četrtek, petek in soboto je kino zaprt.«
– oglas v časopisu Jutro, 13. 4. 1927 (vir: dLib)
»Za snočnjo slavnostno premijero METROPOLIS so bili vsi sedeži že ob 12. uri opoldne razprodani! Radi tega si preskrbite vstopnice za velikonočne praznike v predprodaji v soboto od 10. do 1/21. ure dopoldne.«
– oglas v časopisu Jutro, 14. 4. 1927 (vir: dLib)
»Na Veliko noč! METROPOLIS: do danes največji film sveta. /…/ METROPOLIS je velikonočna senzacija Ljubljane! /…/«
– oglas v časopisu Jutro, 15. 4. 1927 (vir: dLib)
»Konkurenca v filmski industriji
Znano je, da je Evropa najboljši odjemalec za ameriške filme. Nemčija, kakor tudi druge evropske države, se trudijo, kako bi ta nepotrebni uvoz omejile. Seveda je to mogoče le na ta način, da razvajeni kino-publiki nudi res kaj primernega kot zna to Amerika. Nemčija je napravila velikanski film ‘Metropolis’, katerega kažejo že tudi na Angleškem. (Ravnokar ga predvaja v Ljubljani tudi ‘Kino Dvor’.) V tem filmu je videti prorokovanje, kako bo leta 2027, torej čez sto let, kaj bo do takrat industrija in delo doprineslo, kako bo živel kapitalist v svojih nebotičnikih in kako delavec v svojem posebnem mestu — pod zemljo. 37.000 ljudi nastopa v tem filmu, ki je res nekaj veličastnega. Vsebina filma je, kako kapitalist zahteva od delavca, da dela avtomatično, kot stroj, ne pa da dela tudi s srcem. Konec tega velikega filma, ki traja polne tri ure, je, kako velikanska delavska armada koraka proti katedrali in se na cerkvenih vratih pobotata delo in kapital. — Angleži s skrbjo gledajo na razvoj nemške filmske industrije in ugibajo, kako bi se uvozu uprli. A ker to ni kar tako lahko, tudi sami pripravljajo velike filme, ki bodo ustrezali vsaj približno kot ameriški in sedaj nemški.«
– Slovenec, 16. 4. 1927 (vir: dLib)
Iz kronologije kinematografa na Kolodvorski 13: 13.04.1927 – 22.04.1927 (2) (3 urna predstava) (velikonočni program) vstopnice razprodane v 2 urah