»Slavnostna premiera filma v Ljubljani, pripravljena po vzoru velikih berlinskih premier, z glasbeno ‘uverturo’ (Griegova Erotika), uvodno besedo in prisotnostjo glavne igralke (v spremstvu matere) je bila 17. maja 1929 v kinu Ljubljanski dvor. ‘Takega uspeha ni doživel letos noben film kakor Erotikon v kinu Ljubljanski dvor. Občinstvo je kar oblegalo blagajno, zakaj vsakdo se je zavedel, da kaj tako lepega ne bo kmalu spet videl. Prva slovenska filmska igralka Ita Rina – Ida Kravanja naravnost očarjuje,’ je poročal Slovenski narod.«
– Lilijana Nedič, Ita Rina: Prva slovenska filmska zvezda.
»Tako kot mora znati igralec ‘vnesti’ dušo v filmski lik, tako mora znati filmski režiser ‘podariti dušo’ filmu. V filmu Erotikon je to uspelo igralki in režiserju … Erotikon tako ne fragmentira Ite Rine, da bi narcisoidno zrl v njeno filmsko lepoto, ampak fragmente fotogenične Ite Rine šiva v umetnost pripovedovanja.«
– Silvan Furlan, ‘Ita Rina’, Slovenske filmske zvezde
zgodba
Neke nevihtne noči na osameli postaji obtiči neznanec. Zamudil je vlak, zato ga pod streho, k svoji brhki in nedolžni hčerki, vzame železniški čuvaj. Postavni George, svetovljan in ženskar, dekle zapelje in naslednjega jutra izgine v neznano. Andrea zanosi, a otrok se rodi mrtev. Neke druge usodne noči jo galantni neznanec reši pred posiljevalcem, zato ga vzame za moža. A njene misli se ves čas hrepeneče vračajo k prvemu ljubimcu in tisti vrtoglavi noči strasti iz uvodne sekvence, h kateri se bo vračal tudi gledalec.
Sliši se kot že tolikokrat preigrana zgodba o ženski, žrtvi v vrtincu burne usode, razklani med sentimentalnim poželenjem in brezstrastnim, a stanovitnim zakonskim življenjem. Pa gre v resnici za pionirsko delo filmske erotike in avantgardno klasiko nemega filma, ki utripa s čutnostjo in dekadenco dvajsetih let. Kljub melodramskim klišejem prevare in ljubosumja, sle in sramu, krivde in nazadnje vzgojne kazni je film vse prej kot puhla sentimentalka ali trpka in toga moralistična drama. Machatýjev (mehki) fokus je uperjen k enemu samemu objektu: ženski senzualnosti. Njenemu ovekovečenju služijo vsa sredstva njegove filmske govorice.
Mladi, komaj 27-letni režiser je k filmu pritegnil mednarodno igralsko zasedbo, virtuoznega snemalca Václava Vícha ter velikana češkega poetizma in nadrealizma, Vítězslava Nezvala, ki je pod izvirnim naslovom Nedolžnost (Panenství) inkognito spisal filmsko predlogo. »Karkoli je človek za film napisal, so filmarji spreobrnili in zbanalizirali, zato pred premiero ni preostalo drugega, kot prositi producenta, naj vas črta s seznama tistih, ki so bodisi resnično ali domnevno sodelovali pri filmu,« je negodoval nepodpisani Nezval. Publiko in kritiko, tudi evropsko, pa je film navdušil, čeprav je bil že ob premieri prikazan v okrnjeni verziji, v kakršni je krožil vse do leta 1993, ko ga je češki Nacionalni filmski arhiv z velikim trudom restavriral. Machatýjev kozmopolitski duh je presegel provincialno ozkost domače produkcije. Formalno inventivni, čutni in lirični, pristno erotični, še danes sodobni in sofisticirani Erotikon je pomenil noviteto in drzen odklon od sočasne češke kinematografije. Ekstaza (Extase, 1933), režiserjeva druga in še drznejša senzacija, »film, o katerem je šepetal ves svet«, je bila že na obzorju.
portret avtorja
Gustav Machatý (1901–1963) pripada tisti generaciji filmskih režiserjev, ki se je kalila v praksi. Bodoči češki režiser se je že v zgodnjih dvajsetih uril v ZDA, bojda celo pri Griffithu in Stroheimu. Bil je asistent režije, epizodni igralec, producent, tudi statist. Kot režiser je snemal zlasti na tujem, v Avstriji, Italiji in ZDA, ter se nazadnje ustalil v Münchnu. Svetovni sloves sta mu prinesli dve svojčas škandalozni erotični mojstrovini: Erotikon (1929) in Ekstaza (Extase, 1933), prva s senzualno Ito Rino, druga z golo Hedy Kiesler, ki je imela kasneje postati Lamarr.
Dogodek je tudi del Leta Silvana Furlana. Nastal je v sodelovanju s Slovensko kinoteko, Ustanovo Silvana Furlana – fundacijo za razvoj kulture, Mestno občino Nova Gorica in Kinom Otok.
Iz kronologije kinematografa na Kolodvorski 13: 17.05.1929 – 24.05.1929 (2); 04.11.1930 – 05.11.1930 (1); 15.10.2013: Leto kina: otvoritev!