zgodba
V na videz popolno slovensko družino vstopi mladi neznanec Julien, ki s svojo prisotnostjo poruši krhko družinsko ravnovesje in razkrije razpoke v njihovi skrbno varovani fasadi …
iz prve roke
»Ko sem bila otrok, nam je na cesti zgorel avto. Iz tega otroškega spomina na avtomobile, ki vozijo mimo, je nastala Odrešitev za začetnike. Sredi kaosa in strahu mimo zgorelega avta zapelje drug avto – bleščeč, nov, z družino, ki se zdi popolna in se ne ustavi, da bi pomagala.
Kdo so ti ljudje, ki se odločijo, da ne bodo ustavili? V svojem jedru je ta film raziskovanje izolacije, ne le fizične, temveč tudi čustvene in socialne. Poglabljamo se v življenje premožne slovenske družine, ki pooseblja ločenost od resničnosti okolice. Sebe dojemajo kot kozmopolite, imajo prijatelje z vsega sveta, hkrati pa skrivajo strah pred bližnjimi ‘navadnimi’ ljudmi – ljudmi, ki jih dojemajo kot vsakdanje posameznike, katerih življenja se jim zdijo tuja in ki bi lahko prinesli kaos v njihov skrbno nadzorovan red. Živijo v mehurčku, ki je prozoren in navidezno neprepusten, enako kot steklena hiša v filmu. Ta metaforična in fizična pregrada zamejuje osnovni prostor pripovedi filma.
Odrešitev za začetnike se začne kot družbena satira, skozi katero preučujemo sodobne družbene probleme. Vendar se, ko se plasti luščijo, zgodba preobrazi v raziskovanje človeškega stanja. Je brezbrižnost do sveta, ki nas obdaja, naučena; simptom širše družbene patologije? Ali pa se morda bojimo soočiti s svojo lastno ranljivostjo?«
– Sonja Prosenc
portret avtorice
Sonja Prosenc je po končanem študiju novinarstva in kulturologije sodelovala pri mednarodnih scenarističnih programih, kot je TorinoFilmLab, ter se udeležila delavnic Berlinale in Sarajevo Talents. Je soustanoviteljica produkcijske hiše Monoo.
Njen prvi celovečerec Drevo (2014) je prejel tri vesne in nagrado Združenja filmskih kritikov v Portorožu ter gostoval na več kot petdesetih festivalih po svetu. Leta 2016 je portal Cineuropa Sonjo Prosenc uvrstil med osem obetavnih evropskih filmskih režiserk. Njen drugi celovečerec Zgodovina ljubezni (2018) je že v času razvoja prejel kar nekaj mednarodnih nagrad, svetovno premiero pa je doživel v tekmovalnem programu v Karlovih Varih, kjer je prejel posebno omembo žirije. Sonja Prosenc je tako postala prva slovenska režiserka celovečernega filma, nagrajena v glavnem tekmovalnem programu kakšnega od festivalov A kategorije. Oba celovečerca sta bila izbrana tudi kot uradna slovenska kandidata za oskarje.
Ob omenjenih arthouse dramah se je režiserka uspešno preizkusila tudi v žanru komedije in trilerja: film Raj (2019) ji je prinesel vesno za najboljši kratkometražec v Portorožu, televizijska serija Trigrad (2022) pa več nominacij na lanskem Sarajevskem filmskem festivalu.