zgodba
Michael in Susan se zaljubita ravno, ko začne razsajati epidemija, ki ljudem uničuje vse čute enega za drugim. On je kuhar, ki življenje na veliko okuša, ona je znanstvenica, ki virus raziskuje. Kakšna je asenzorična ljubezen? Kakšen bi bil svet, ki ga ni moč občutiti?
režiser o filmu
»Radi si predstavljamo, da so znanstveniki ob epidemijah korak pred dogodki in ne nekaj korakov za njimi. Še posebej v primerih, ko se izbruh zgodi na hitro, potrebujejo precej časa, da zberejo vse potrebne informacije in ustrezno ukrepajo. V takšni situaciji bi bilo zanimivo raziskat, kako se ljudje prilagodijo na novo stanje. To rad primerjam s tistimi velikimi štirimotornimi bombniki, ki so leteli med drugo svetovno vojno. Ko jim je odpovedal prvi motor, so se malo stresli in leteli naprej. Ko sta odpovedala druga dva, so se stresli še bolj, leteli nižje in počasneje, ampak so bili še vedno v zraku. Ljudje se neprestano srečujemo z različnimi situacijami, ki zahtevajo našo prilagoditev. Te se zgodijo brez naše vednosti, kar nas lahko navdaja z optimizmom in in iskrenim začudenjem ob tej magični človekovi lastnostni.«
– David Mackenzie, režiser
o režiserju
David Mackenzie je leta 1966 rojeni škotski filmski režiser in soustanovitelj produkcijskega podjetja Sigma Films, pri kateri snema svoje filme. Svojo pot za kamero je začel kot režiser kratkih filmov in že njegov drugi izdelek, Marcie’s Dowry, ki ga je posnel leta 1999, mu je prinesel nagrado na festivalu kratkih filmov v Brestu. Po devetih kratkih filmih in izletu v dokumentarne vode, se je Mackenzie lotil svojega prvega celovečerca. Film The Last Great Wilderness mu sicer ni prinesel mednarodnega uspeha, je pa triler s črnim humorjem med nekaterimi gledalci pridobil kulten status. Njegovi naslednji filmi, posnel jih je še šest, so bili pri festivalskih žirijah bolje sprejeti. Že njegov naslednji film, Young Adam, je bil deležen boljšega odziva, pobral pa je tudi nekaj nagrad, med njimi nagrado za najboljšega britanskega novinca leta 2004 na „London Critics Circle Film Awards“. Režiser trenutno pripravlja nov film o težavnem in nasilnem najstniku, ki ga zaprejo v zapor za odrasle obsojence, tam pa sreča svojega očeta.
kritike
»Veliki hit filmskega festivala Sundance je čuten opis sveta, v katerem ljudje ostanejo brez čutov. Ustvarjalcev ne zanima vir okužbe. Ne vidimo nobenih grozljivih mutantov, razlitega olja ali pacientov Nič. Raje se oprimejo kozmične ironije v slogu Stare zaveze – ker s planetom nismo ravnali pravilno, si ga ne zaslužimo več. Popolni čut najbolj zasije v prizorih, ki niso ljubezenski. Ljudje se prilagajo na novo stanje po tragediji, učijo se znakovnega jezika in v obroke zakuhajo večje količine začimb. Izgubiti čut lahko pomeni izgubiti drug drugega.«
– Andrew Lapin, NPR
»Če se pisatelj Jose Saramago s svojim Esejem o slepoti ustvaril vizijo apokaliptične epidemije, ki ljudi oropa vida, je šel režiser David Mackenzie še korak dlje, v svet, kjer naša čutila odpovedujejo eden za drugim. Tesnobna in napeta sci-fi drama o tem, kaj je ljubezen in kaj nas definira kot človeka.«
– Anthony Kaufman, Screen Daily
»Popolni čut govori našem najbolj prefinjenem darilu – o upanje in trajnosti v neprestanem procesu recikliranja in obnavljanja.«
– Glenn Heath Jr., Slant Magazine
»Ewan McGregor in Eva Green igrata očem prijazna zaljubljenca v post apokaliptični romanci z večpomenskim naslovom.«
– Lisa Schwarzbaum, Entertainment Weekly