Danes je blagajna odprta od 10:00 do 19:00 (odprto še 7 minut, tel: 01 239 22 17).
Na sporedu od 3. aprila 2013.

Nekoč je bila dežela pridnih Nekoč je bila dežela pridnih

Urša Menart / Slovenija / 2012 / 78 min

V obdobju 1977–1991 se je tako v slovenskem kot v jugoslovanskem prostoru izoblikovala podoba Slovenije kot zelene, demilitarizirane in miroljubne dežele pridnih ljudi, v kateri je drugačnost ne le dovoljena, ampak tudi zaželena. Dokumentarni film Nekoč je bila dežela pridnih na duhovit način pripoveduje zgodbo o tem, kako je s pomočjo umetnosti, pop kulture in oglaševanja nastajala ta specifična podoba Slovenije, hkrati pa dokumentira spremembe, ki so v zadnjem času pripeljale do povsem drugačnega razumevanja narodne identitete.

režija Urša Menart, scenarij Jani Sever, Urša Menart, fotografija Darko Herič, montaža Domen Ožbot, zvok Simon Penšek, glasba N'toko, Laibach, Borgehesia, Tožibabe, Pankrti, Lačni Franz, Videosex, Lublanski psi, Otroci socializma, Agropop, Pepel in kri, producent Jani Sever, produkcija Sever&Sever, Vest, nastopajo Marcel Štefančič, jr., Borut Mehle, Ervin Hladnik Milharčič, Igor Vidmar, Jani Bavčer, Jernej Repovš, Dušan Mandič, Miša Molk, Zdravko Duša, Aleš Klinar, Tone Fornezzi Tof, Janez Hočevar – Rifle, Marko Pogačnik, Leon Magdalenc, Vital Verlič, Marko Vičič, dr. Veljko Rus, (arhivski posnetki: Slavoj Žižek, Laibach, Mojca Dobnikar, Mladen Petretič, Jelko Kacin), distribucija v Sloveniji Sever&Sever

festivali, nagrade Festival slovenskega filma, Portorož 2012. ZagrebDox 2013.

zgodba
V obdobju 1977–1991 se je tako v slovenskem kot v jugoslovanskem prostoru izoblikovala podoba Slovenije kot zelene, demilitarizirane in miroljubne dežele pridnih ljudi, v kateri je drugačnost ne le dovoljena, ampak tudi zaželena. Dokumentarni film Nekoč je bila dežela pridnih na duhovit način pripoveduje zgodbo o tem, kako je s pomočjo umetnosti, pop kulture in oglaševanja nastajala ta specifična podoba Slovenije, hkrati pa dokumentira spremembe, ki so v zadnjem času pripeljale do povsem drugačnega razumevanja narodne identitete. Film je osnovan na podrobnih intervjujih s predstavniki oglaševanja, medijev, popularne kulture, civilnodružbenih gibanj in športa. Intervjuje dopolnjuje dokumentarno arhivsko gradivo: oglasi, videospoti, plakati, televizijski prispevki, arhivski posnetki akcij, festivalov in vsakdanjega življenja.

iz prve roke
»
V filmu sem želela predvsem raziskati, na kakšen način se vzpostavljata nacionalna identiteta in podoba države v nastajanju. Čeprav je slovenska politika ‘ugrabila’ osamosvojitev in si še vedno lasti velik del zaslug zanjo, lahko ugotovimo, da pri grajenju samopodobe nekega naroda veliko večjo vlogo igrajo umetnost, kultura, mediji in civilna družba, navsezadnje pa tudi ironija in humor. Film je po eni strani spomenik gibanjem, ki so v osemdesetih letih ustvarjala Slovenijo, po drugi strani pa portret dežele, ki (še?) ni uspela uresničiti svojega potenciala.«
– Urša Menart, režiserka in soscenaristka

portret avtorice
Urša Menart (1985, Ljubljana) je leta 2010 s kratkim igranim filmom To je Slovenija diplomirala iz filmske in televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Srednjemetražnemu dokumentarcu Veš, poet, svoj dolg? je lani sledil njen prvi celovečerni film, Nekoč je bila dežela pridnih.

kritike
»Pridni, delavni, pošteni, ne preveč ambiciozni, a lojalni, do tujcev prijazni… so pridevniki, ki so nekoč opisovali Slovence. Nekoč. Past tense. V osemdesetih. Ko se je rodila mlada filmarka Urša Menart in se tridesetletje pozneje lucidno vprašala, kam so izginile vse pripisane pozitivne lastnosti nacionalnega karakterja. V dokumentarnem filmu Nekočje bila dežela pridnih je, ne brez nostalgije ter ob razpoznavnem vsebinskem pečatu producenta in soscenarista Janija Severja, pokukala skozi kalejdoskop v preteklost, da bi raziskala, kakšna je pot od identifikacije s stereotipi, po katerih smo se razločevali od nekdanjih sonarodnjakov, do kolektivne nacionalne identitete samostojnega Slovenca. /../ Avtorica, ki je pred dvema letoma slovenskim raperjem namenila dokumentarec Veš, poet, svoj dolg?, je v novem filmu razmišljanja in anekdote podprla z duhovito in učinkovito umeščenostjo sogovornikov v prostor.«
– Tina Lešničar, Delo

torek, 14. 04. 2020

Divji ritmi prve ljubezni in prestopanje v svet odraslosti

Filme si lahko ogledate na rednem sporedu prvega in drugega programa TV Slovenija.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Pankrt Bastarden

Nikolaj Arcel

nedelja, 22. 12. 2024 / 19:00 / Dvorana

Mads Mikkelsen in Nikolaj Arcel se deset let po Kraljevski aferi vračata s Pankrtom, mogočnim zgodovinskim epom o osvajanju danske divjine, hkrati pa intimno, brezčasno zgodbo o življenju, ki se zgodi, medtem ko delamo druge načrte.

Megalopolis Megalopolis

Francis Ford Coppola

ponedeljek, 23. 12. 2024 / 17:10 / Dvorana

Film, o katerem je Francis Ford Coppola sanjal štiri desetletja, je vizualno razkošen in intelektualno ambiciozen rimski ep, postavljen v domišljijsko verzijo sodobne Amerike. Zgodba o ljubezni, času, ustvarjalnosti in krhkosti imperijev.

Cent’anni Cent’anni

Maja Doroteja Prelog

ponedeljek, 23. 12. 2024 / 19:00 / Mala dvorana

Snemanje dokumentarnega filma o partnerjevi zmagi nad smrtonosno boleznijo se prevesi v režiserkino odkrivanje nezaceljenih ran njunega dolgoletnega odnosa. Film, ki je med drugim prejel nagrado občinstva za najboljši dokumentarec na festivalu v Trstu, je odprl portoroški Festival slovenskega filma.