Popoln tehnološki nadzor, ki ga nad prebivalci izvaja kitajska oblast, je v digitalni dobi dobil srhljive orwellovske razsežnosti; ob stotinah milijonov kamer na javnih mestih, nadzoru elektronskih naprav in sistemu za prepoznavanje obraza je komunistični partiji uspel še »veliki met«; dosegla je, da se Kitajci med seboj nadzorujejo in ovajajo kar sami, vse za pridobivanje bonus točk in grajenja statusa »dobrega« oziroma »čuječega državljana«. Oblast o prebivalcih ve vse, od tega, kje se nahajajo v vsakem trenutku, do informacije, kdaj imajo ženske menstruacijo. Slabo se piše predvsem aktivistom, kritičnim novinarjem in odvetnikom za človekove pravice. Dokumentarec v ospredje postavi tri tovrstne posameznike in osvetli uničujoče posledice za njihove družine.
»Mislim, da je stanje v naši visokotehnološki dobi drugačno od Orwellovega leta 1984. Kot nakazuje naslov filma, vlada prebivalcev ne nadzoruje zgolj z ustrahovanjem, temveč tudi z zaupanjem, ob uporabi učinkovitejših cenzurnih in propagandnih metod, ki z nastopom umetne inteligence postajajo vse bolj izpopolnjene in učinkovite. Še zlasti od pandemije številne vlade po svetu v imenu javne varnosti ali javnega zdravja na različnih ravneh uvajajo javni nadzor.« (Zhang Jialing)