zgodba
»Začniva znova,« dahne Ho Po Wing svojemu ljubimcu Laiju Yiu Faiju. Skupaj zapustita Hongkong in končata v Argentini. Ko Po Wing kupi namizno svetilko z motivom slapa, se odločita, da bosta kraj poiskala …
iz prve roke
»Moj namen ni bil posneti filma o Hongkongu leta 1997. Toda ko smo film posneli, smo ugotovili, da v resnici ne govori o Buenos Airesu, ampak je nekako bolj povezan s Hongkongom. Zato smo ga namesto ‘Afera v Buenos Airesu’, kar je bil njegov delovni naslov in kar bi zvenelo zelo eksotično, vendar zavajajoče, naslovili Srečna skupaj. /…/ Mislim, da se naslov ne nanaša le na odnos med dvema človekoma, ampak tudi na odnos človeka do njegove preteklosti. Šele ko se pomirimo s seboj in svojo preteklostjo, smo lahko srečni z nekom drugim. /…/ V požaru leta 2019 smo izgubili nekaj izvirnih negativov. V naslednjih mesecih smo skušali film po najboljših močeh obnoviti, vendar so bili nekateri deli trajno poškodovani. Izgubili nismo le slike, ampak tudi zvok, zato sem moral nekaj monologov Tonyja Leunga skrajšati. Toda zahvaljujoč izjemnemu delu laboratorija L’Immagine Ritrovata nam je večino prizorov uspelo restavrirati.«
– Wong Kar Wai
kritike
»Ena najbolj presunljivih zgodb o uničujoči, na propad obsojeni ljubezni, hkrati pa prepričljiv in zelo ganljiv portret romantične norosti.«
– Tony Rayns, Sight and Sound, 1997
»Srečna skupaj je bil eden najboljših filmov leta 1997. /…/ Eliptični, nadvse privlačni film, nenehno na robu tega, da razpade na koščke, ima slog in teksturo, ki se odlično prilegata njegovim ganljivim temam. Wongova in Doylova vreča trikov je neizčrpna: prostor je izkrivljen in razdrobljen, barve spremenjene, znani turistični kraji se nenadoma zazdijo kot čudni, nadrealistični prividi. Vse to spremlja bogat glasbeni kolaž, sestavljen iz tanga in pop melodij, ki odlično ujame tisto eksplozivno mešanico ironije, hrepenenja in bežne ekstaze, zaradi katere je Wong tako edinstven in dragocen na sodobnem svetovnem filmskem prizorišču.«
– Adrian Martin
»Tisto, zaradi česar Wongovi filmi delujejo kot posebni dogodki, režiser pa se zdi kot Jimi Hendrix filmske umetnosti, je način, kako se vsak čustveni ton zlije v vrtinec barv in gibanje mestnega življenja. Kot urbani režiser je Wong Kar Wai brez primere. V mestu vidi več kot le dokaz vdora Zahoda (kot Edward Yang), več kot fizično entiteto, ki vpliva na človeške zadeve (kot Tsai Ming-liang), in več kot romantično odlagališče sanj (kot Woody Allen). Vidi ga – in to brez občutkov krivde – kot naravno stanje sodobnih moških in žensk, ki obratujejo s pravo hitrostjo, medtem ko so umirjeni ritmi podeželskega življenja stvar preteklosti. In ravno tako kot pri Hendrixu in njegovi neskončni vreči trikov učinki z neprimerljivo fluidnostjo prehajajo drug v drugega, gledalec/poslušalec pa dobi hiter izlet v nebesa. V trenutkih, kot je Leungova hitro tempirana vožnja z vlakom skozi razsvetljeno tajpejsko noč na koncu filma Srečna skupaj, vprašanja o reprezentaciji izginejo in gledanje filma se spremeni v čisto ekstazo. Tako kot Tarantino in Wenders /…/ se tudi Wong Kar Wai nenehno vzpenja v nebo, njegova ekskluzivna, zelo moderna oblika filmske lepote pa eksplodira nad filmsko pripovedjo kot ognjemet.«
– Kent Jones, Film Comment
»Wong Kar Wai in snemalec Chris Doyle sta ustvarila svoj najbolj liričen film. /…/ Režiser z druge strani sveta /…/ osvetljuje tesnobo in upe prebivalcev Hongkonga na predvečer ponovne priključitve Kitajski.«
– Tony Rayns, Time Out
»Film je po tihem postavil vprašanje, ki odzvanja še danes: ali bosta lahko Hongkong in celina kdaj resnično srečna skupaj?«
– John Powers, Criterion
»Če ima delo sploh kakšno središče v običajnem pomenu besede, je to tema dislokacije. Srečna skupaj – hongkonški film, večinoma postavljen v Buenos Aires – ni ravno film ceste (edini večji poskus potovanja se konča s pokvarjenim avtomobilom); ni ravno zgodba o izgnanstvu (izgnanstvo se zdi preveč prostovoljno); in kljub provokativni izbiri Cheunga in Leunga za vlogi ljubimcev pravzaprav tudi ni del sodobne gejevske kinematografije, saj ne le da režiser ni gej, ampak se film tudi izogne eksplicitno družbenemu in ideološkemu vidiku homoseksualnosti. Ta občutek nedoločenosti krepi celo odločitev za snemanje v mešanici črno-bele in barvne tehnike: črno-bele podobe niso nikoli povsem črno-bele, medtem ko so barvne pogosto le delno obarvane ali obledele.«
– Joe McElhaney, Senses of Cinema
»Film je z vidika zgradbe in dramaturgije precej kaotičen, toda slogovno nadvse privlačen, v tematskem smislu pa predstavlja prikrit odziv na konec kolonialne vladavine v Hongkongu. Mimogrede, moj prijatelj iz Buenos Airesa pravi, da mesto ujame bolje kot katerikoli drug film.«
– Jonathan Rosenbaum, Chicago Reader
zanimivosti
Izvirni naslov Chun gwong cha sit dobesedno pomeni »trenutek spomladanske svetlobe«, v prenesenem smislu pa »razkritje nečesa intimnega«.
Za digitalno restavracijo filma v ločljivosti 4K je na podlagi 35-milimetrskega originalnega negativa poskrbela založba Criterion Collection v sodelovanju z laboratorijem L’Immagine Ritrovata in produkcijsko hišo Jet Tone. Restavracijo je nadzoroval in odobril Wong Kar Wai.