V madžarskem gledališču pripravljajo predstavo, v kateri nastopajo pripadniki romske skupnosti iz deprivilegiranega družbenega okolja. Gre za nekdanje odvisnike, brezdomce, mladoletne prestopnike, žrtve posilstev in zlorab. Predstava z lažno iskrenostjo predstavlja njihove življenjske preizkušnje in tako izkorišča njihovo bedo, kot menijo nastopajoči. Čez nekaj časa je igralcem režiserjevega izkoriščanja dovolj, zato zapustijo skupino. Vseeno se kmalu vrnejo, in to iz povsem praktičnih razlogov. Produkcijo namreč povabijo na ugledno gledališče v Nemčijo, kar utegne tudi igralcem prinesti obilo uspeha in denarja.
»Tri tisoč oštevilčenih opek se skozi razdrobljeno pripoved nenehno poigrava s konceptoma resnice in dejstva. /…/ To je zlahka eden najboljših filmov leta. Upajmo, da bo deležen pozornosti, ki si jo zasluži. Ima vse, česar letošnji dobitnik zlate palme nima, nikoli ne dobimo občutka togosti ali površnosti.« (Christer Emanuelsson, The Disapproving Swede)