zgodba
Freddie Quell po vrnitvi s tihomorskih bojišč nikakor ne najde svojega mesta v povojni Ameriki. Ves nemiren je, divji in na robu blaznosti, zasvojen z lastnimi alkoholnimi zvarki in nesposoben obdržati kakršno koli službo. Neke usodne noči pa se kot slepi potnik znajde na razkošni jahti, ki ji poveljuje Lancaster Dodd, ustanovitelj in glava duhovnega gibanja z imenom Cilj. Karizmatični ‘Vodja’, kakor ga imenujejo privrženci, Freddieja povsem prevzame. Medtem ko prijateljstvo med njima raste, Freddie postane Doddov poskusni zajček, njegov alter ego in končno njegova desna roka pri vodenju gibanja.
Gospodar, posnet v veličastnem larger than life formatu, barvah in slogu petdesetih let, je intimna zgodba epskih razsežnosti o silovitem razmerju med trpinčenim veteranom druge svetovne vojne in karizmatičnim duhovnim vodjo. Nova ameriška klasika.
zanimivosti
Pri ustvarjanju Gospodarja so režiserja navdihnili življenjska zgodba pisatelja Johna Steinbecka, življenje in delo utemeljitelja scientologije L. Rona Hubbarda, zgodnji osnutki filma Tekla bo kri ter zgodbe, ki mu jih je o svojih pijanskih dnevih v mornarici med snemanjem Magnolije pripovedoval igralec Jason Robards.
Da bi dal filmu značilni videz petdesetih let, je Anderson Gospodarja posnel v izredno redkem 65-milimetrskem formatu. Na višku hollywoodskih widescreen epov so format slavili kot tistega, ki je gledalcu ponujal najbolj ostro in jasno sliko; od panoramskih pa do bližnjih posnetkov. Številne klasike petdesetih in šestdesetih so bile posnete na 65 mm, med njimi Lawrence Arabski (Lawrence of Arabia), Zgodba z zahodne strani (West Side Story), Moja draga lady (My Fair Lady) in 2001: Odiseja v vesolju (2001: A Space Oddysey).
iz prve roke
»Povojno obdobje je bil čas, ko so ljudje z velikim optimizmom zrli v prihodnost, hkrati pa so se spopadali z veliko bolečine in smrtmi, ki so jim bili priče v preteklosti. Moj oče se je vrnil iz druge svetovne vojne in se vse življenje ni otresel nemira. /…/ To so bila plodna tla za napeto zgodbo, polno drame. Vrnitev k začetkom ti omogoča, da vidiš dobre namere in odkriješ, kaj je bilo tisto, kar je ljudi podžgalo, da so želeli spremeniti sebe in svet okoli sebe. /…/ Pravijo, da je za vznik duhovnega gibanja ali religije primeren vsak čas, a čas takoj po vojni je za to še posebej ploden. Po toliko smrtih in vsem tem uničenju se ljudje sprašujejo: ‘kako se je to lahko zgodilo?’ in ‘kam gredo mrtvi?’ – dve silno pomembni vprašanji.«
– Paul Thomas Anderson, avtor
portret avtorja
Paul Thomas Anderson (1970, Studio City, Kalifornija) je po dveh semestrih angleščine na Emerson Collegeu in le dveh dneh na Univerzi v New Yorku začel svojo kariero kot filmski samouk. Pozornost je pritegnil na festivalu v Sundanceu leta 1993 s kratkim nizkoproračunskim filmom Cigarettes
& Coffee in s celovečernim prvencem Hard Eight, ki je bil tri leta kasneje izbran v cansko sekcijo Posebni pogled. Odločilen preboj so mu prinesle Vroče noči (Boogie Nights, 1997), ki so bile leta 1998 nominirane za tri nagrade oskar. Tri nominacije Ameriške filmske akademije si je prislužil tudi njegov naslednji film, Magnolija (Magnolia, 1999). Leta 2002 je za romantično komedijo Pijani od ljubezni (Punch-Drunk Love) iz Cannesa odnesel nagrado za najboljšo režijo, njegov naslednji film Tekla bo kri (There Will Be Blood, 2007), ki so ga številni kritiki razglasili za enega najboljših filmov desetletja, pa je bil nagrajen z oskarjem za najboljšega igralca (Daniel Day-Lewis) in najboljšo fotografijo. Trenutno pripravlja kriminalko Inherent Vice, v kateri naj bi v glavni vlogi ponovno nastopil Joaquin Phoenix.
kritike
»Gospodar /…/ je vznemirjujoče intimna filialna drama epskih razsežnosti, ki se zdi leta 2012 tako sijajna, prevzemajoča in spoštovanje vzbujajoča, kot sta se morala leta 1955 zdeti Vzhodno od raja (East of Eden) in Upornik brez razloga (Rebel Without a Cause). Njen protagonist /…/ je morda najbolj fascinanten primerek žrtve v ameriškem filmu po Randlu McMurphyju v Letu nad kukavičjim gnezdom (One Flew Over the Cuckoo’s Nest) ali Travisu Bicklu v Taksistu (Taxi Driver). A vseprisotni duh tega filma ni James Dean, Jack Nicholson ali Robert De Niro, pač pa Orson Welles.«
– Graham Fuller, Sight & Sound
»Gospodar potrjuje Paula Thomasa Andersona kot edinega ameriškega filmarja svoje generacije, ki bi ga lahko zamenjali za mlajšega predstavnika hollywoodske zlate dobe. /…/ Teme, ki jih obravnava, niso le velike, temveč večne. Čeprav v ničemer ne daje vtisa knjižnega dela, je Gospodar prvi film po /…/ Dogvillu Larsa von Trierja, za katerega se zdi, da bi lahko bil del ameriške književnosti.«
– J. Hoberman, The Guardian
»Tako kot Stroheim s Pohlepom (Greed, 1924) ali Vidor z Množico (The Crowd, 1928), je [Anderson] vstopil v vizionarsko obdobje svoje ustvarjalnosti. /…/ na svetu ni cinefila – vsaj ne v moji sredini –, ki ne bi nestrpno čakal na njegov naslednji korak.«
– Gabe Klinger, Cinemascope
»Andersonova razorožujoče umirjena drama, ki bi jo težko označili za eksegezo scientologije, prikaže dinamiko med gospodarjem in sužnjem kot sprevrženo odisejo, ki v prispodobah spregovori o patriarhalizmu Eisenhowerjevega desetletja. Najboljši ameriški film po Tekla bo kri.«
– Graham Fuller, ‘Najboljši filmi leta 2012’, Sight & Sound
»Andersona še naprej močno navdihujejo sedemdeseta, Altman, Malick, najboljša Ashbyjeva dela, Polanski in njegova Kitajska četrt (Chinatown), a čaščenje je dalo prostor suverenosti. /…/ Kot je pri Andersonu v navadi, nasprotja med liki mejijo na shematska in zgradbi grozi, da bo razpadla po šivih. A izzivanje nevarnosti je ravno tisto, kar dela njegove filme tako vznemirljive – in to še posebno velja za njegov zadnji film.«
– Kent Jones, Film Comment
»Film Gospodar se je izkazal za tehtnejšega, bolj večpomenskega in bolj dovršenega, kot so utegnili pričakovati celo režiserjevi oboževalci.«
– Jason Anderson, Art Forum
»Gospodar/…/ se bolj kot karkoli, kar sem v zadnjem času videl, približa definiciji velikega filma. Našli se bodo skeptiki, a kult se že oblikuje. Štejte me zraven.«
– A. O. Scott, The New York Times
»Ezra Pound je je označil ep kot ‘pesem, ki vsebuje zgodovino’; ta intimni ep je skrivna zgodovina velikega dela čustev, ki jih je Amerika zakopala.«
– Geoffrey O’Brien, ‘Najboljši filmi leta 2012’, Sight & Sound
»Že ob prvem gledanju Gospodarja začutimo, da smo priča mejniku v ameriški kinematografiji. Besedi, kot sta ‘drzen’ in ‘izjemen’, se ob njem zazdita podcenjujoči.«
– Robbie Collin, The Telegraph
»Film bo morda nekatere odbil in razjezil, a njegov pogum, formalna drznost in nastop Joaquina Phoenixa so tisti elementi, zaradi katerih ga preprosto ne smete zamuditi.«
– Peter Bradshaw, The Guardian
»Gospodar je res velik. Naj vam povem, kako velik: če bi bil posnet leta 1950, ko se dogaja, bi Dodda igral Orson Welles, Quella pa Marlon Brando.« ZELO ZA
Marcel Štefančič, jr, Mladina
»/../ Anderson gledalca rad pušča v megli in sploh ni nujno, da bi na to vprašanje znal odgovoriti sam. Jasno ni niti to, kdo je pravzaprav glavni lik. Tako Freddie kot Lancaster znata biti v enem trenutku simpatična in lucidna in takoj v naslednjem prav odvratna. Videti je, kot da šele skupaj tvorita glavni lik filma, pri čemer Freddie, če si izposodimo psihoanalitično terminologijo (in glede na to, kako zelo libidinalen, s podtalno seksualnostjo prepojen je ta film, zna biti takšno branje povsem na mestu), zastopa id, Lancaster pa ego. Ko se Lancaster predstavi Freddieju, pravi: »Sem pisatelj, zdravnik, jedrski fizik, teoretski filozof, predvsem pa sem človek.« In zdi se, da je tisto, kar Andersona najbolj zanima, prav to: človek v vseh svojih odtenkih in skrajnostih.«
– Špela Barlič, Pogledi
»Režiser Paul Thomas Anderson je izjemno dodelano posnel trenutke bridkega realizma in čustvene moči. Iz zgodbe ukrade vsako trohico senzacionalizma in predvidljivosti in ji dodaja plast za plastjo kompleksnosti. In priložnosti za interpretacije.«
– Peter Zupanc, TV okno, Primorske novice
»Vznemirljivo, kot da bi bila sama dramatična akcija, učinkuje sicer celostno celo epsko veličastna ameriška osebno družbenokritična drama Gospodar, čeprav je “samo” o povojnem (po 2. svetovni vojni) vzpostavljanju religije, recimo, kulta osebnosti, ter njeni (ne)moči v soočenju z osebnostno propadajočim vojno-veteranskim posameznikom. Ampak, njen cenjeni 42-letni scenarist, režiser in (so)producent Paul Thomas Anderson (Magnolija, Vroče noči/Boogie Nights…) jo je uresničil tako izjemno, da je neprestano dramatična, ter je povrh vsega nedavno vsaj nominirana bila za tri oskarje po zaslugi dveh igralcev in igralke, katerih vloge (po kategorizaciji oskarjev moška glavna in dve stranski) so tako imenovane magistralne!«
– Uroš Smasek, Večer
»Se močnejši adut kot odlična igra glavnih igralcev pa je impresivna vizualna podoba filma, za katero je v veliki meri zaslužen romunski snemalec Mihai Malaimare Jr. (med drugim je posnel filme Youth Without Youth, Twixt in Tetro režiserja Francisa Forda Coppole). Film so posneli v glavnem s 65-milimetrsko kamero in očitno je, da je bila glavni vir navdiha prav kinematografi ja 50. let preteklega stoletja, ki je tudi odsev časa, v katerem se odvija zgodba. Brez dvoma je Gospodar izvenserijski in inovativen film, ki s svojo vizualnostjo očara gledalca, vendar pa je težko reči, kaj je želel režiser z njim zares povedati. Odprte so mnoge interpretacije, povsem mogoče pa je tudi, da gre res samo za »zgodbo o monarju, ki se na kopnem ne znajde«, seveda z vso simboliko, ki jo ta zgodba nosi s seboj.«
– Špela Standeker, Dnevnik
»Odličnost Gospodarja se tako skriva ravno v tem, da spremembo v odnosu do realnosti reprezentira nadvse elegantno, skozi ‘usodno’ srečanje glavnih protagonistov, ki ga gre brati kot izraz širše družbenopolitične arhitektonike, specifične družbene vezi, ki je ni brez delovanja subjekta. /…/ Podobno kot v Tekla bo kri Anderson pripoved gradi na vzpostavljanju gradualnega kontrapunkta med osrednjima nosilcema zgodbe, mojstrsko, s subtilno filmsko govorico ga vleče vse do sklepnega klimaksa, k temu pa mu med drugim pomagajo tudi premišljeno izrisani stranski liki.«
– Nina Cvar, Ekran