Makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska uporabi resnično zgodbo o tragičnem izletu štirih najstnikov kot podlago za oris države, ki se ob pogledu v prihodnost ne more otresti bremen preteklosti.
Milan in njegov najboljši prijatelj Petar se s kolegoma iz okolice Skopja odpravita na pustolovsko ekskurzijo. Mladostniki komaj čakajo, da doživijo adrenalinsko noč, polno popivanja in razposajenosti, preden se zjutraj odpravijo na ribarjenje. Skupino sestavljajo značilni najstniki: včasih se vedejo kot hudički, drugič kot angelčki. Hrepenijo po tem, da bi odrasli, a se večinoma še vedno vedejo kot otroci. Vsi imajo disfunkcionalne odnose s starši in predstavljajo generacijo mladih, ki je odrasla ob vprašljivih tranzicijskih vrednotah. Njihovo noč zabave zaznamujejo etnični spori in obisk pri najstniški prostitutki, na katerem gre vse narobe …
»Film ni preiskava, kdo je kriv za umor. Dejstvo je, da so bili dečki umorjeni, vendar me je spodbodla kultura, družba za tem nasilnim dejanjem. Nasilje rodi nasilje. S tem filmom sem želela izpostaviti problem nasilja v balkanski družbi. Smo nasilna kultura, ki živi v nasilnem svetu. Če se ne bomo naučili strpnosti, spoštovanja in upoštevanja drugih, za nas na Balkanu ne bo prihodnosti.« (Teona Strugar Mitevska)