Film je bil restavriran v laboratoriju Cineteca di Bologna/L’Immagine Ritrovata in v sodelovanju z ustanovami Sembène Estate, Institut National de l’Audiovisuel, INA, Centre National de Cinématographie ter laboratoriji Éclair. Finančna sredstva je zagotovila iniciativa World Cinema Project organizacije The Film Foundation.
zgodba
»Dekle iz Afrike je prvi film Ousmana Sembèna, ki je doživel velik odmev na Zahodu. Dobro se spominjam njegovega učinka, ko je bil leta 1969, tri leta po premieri v Senegalu, prikazan v New Yorku. Osupljiv film – tako divji, tako strašljiv in tako drugačen od vsega, kar smo kadarkoli videli.«
– Martin Scorsese
iz prve roke
»Za afriške filmske ustvarjalce je bilo nujno, da postanemo politični, da se vključimo v boj proti vsemu zlu, ki ga povzročajo človeški pohlep, zavist, individualizem, povzpetništvo in vse tiste stvari, ki smo jih podedovali od kolonialnih in neokolonialnih sistemov. /…/ Afrika je trenutno prizorišče vse ostrejšega razrednega boja. V Dekletu iz Afrike sem želel obsoditi dva pojava: neokolonializem in ‘novi afriški razred’.«
– Ousmane Sembène
kritike
»Leta 1961, kmalu po razglasitvi neodvisnosti Senegala od Francije, si je Ousmane Sembène, samoizobraženi pristaniški delavec, zadal nemogočo nalogo: ustvariti pravi afriški film, ki bi deloval kot ‘večerna šola’ za njegove ljudi. Režiserjev eksplozivni prvenec – film, ki ga opisujejo kot prvi afriški celovečerec (kar je res v duhu, če že ne v resnici) – je navdihnil vrsto neustrašnih, družbeno angažiranih in brezkompromisnih filmov po vsem svetu. Dekle iz Afrike spremlja mlado žensko, ki jo belski meščanski par zvabi v Francijo in kot gospodinjo zapre v svoje stanovanje. Med vsakodnevnimi in krutimi ponižanji Diouana, naslovna junakinja, dobesedno izgubi svoj glas. Sembène poudarja dekletovo nemoč, znano ljudem brez glasu po vsem svetu, hkrati pa razkriva njeno izjemno dostojanstvo in na koncu tudi njeno odločnost. Vizualno se režiser zgleduje pri francoskem novem valu (v filmu o rasnih in razrednih razlikah dobi črno-bela fotografija novo moč), duhovno pa pri italijanskih neorealistih – toda srce in duša filma sta afriška. Ko v svoje roke vzame kamero, ki so jo sto let uporabljali za poniževanje temnopoltih, nam ponudi prvi humanistični pogled na Afričane. Dekle iz Afrike, večinoma posneto v Dakarju, pa ostaja tudi temeljno delo filmske umetnosti, saj se razvija z osupljivo natančnostjo in odločnostjo ter prinaša razsvetljujoč, nepozaben in bogato metaforičen pogled na Afriko, kakršne še nismo videli. Film je postal senzacija na festivalih od Kartagine do Pjongjanga, Sembène pa je prvi nefrancoski dobitnik nagrade Jeana Vigoja, ki so jo pred njim prejeli Alain Resnais, Chris Marker, Claude Chabrol in Jean-Luc Godard. Na vrhuncu filma deček zagrabi masko in začne strašiti belega poslovneža, ki je ujel Diouano v past. Ko si otrok masko sname, se vprašamo: ali bo nastala nova Afrika? Skoraj petdeset let po prvih projekcijah ostaja vizionarsko Dekle iz Afrike čudovita, pretresljiva in aktualna afriška zgodba.«
– Samba Gadjigo, Jason Silverman