Kinodvor v Letu kina: rezultati 2013 in novosti 2014

Javni zavod je v letu 2013 pridobil 53 % lastnih sredstev, medtem ko je 47 % prispevala ustanoviteljica Mestna občina Ljubljana. Prihodek z naslova prodaje vstopnic v letu 2013 predstavlja 55 % lastnih sredstev, v okviru lastnega deleža pa je zavod pridobil tudi 22 % tržnih sredstev.

Obisk na lanskem Filmu pod zvezdami, letnem kinu na Ljubljanskem gradu, se je kljub trem odpadlim projekcijam za malenkost povišal. Kar 16.498 obiskovalcev se je odpravilo gledat filme na grajsko dvorišče, letošnji spored na Ljubljanskem gradu pa smo s pomočjo mobilne projekcijske kabine predvajali tako s 35-milimetrskega projektorja kot tudi z digitalnega prenosnega projektorja. V Mali dvorani, ki ima 21 sedežev, smo na 360 projekcijah našteli 4490 gledalcev.

Rast obiska še naprej spremljamo tudi pri Kinobalonu, Kinodvorovem programu za otroke in mlade. Kinobalonove predstave si je v letu 2013 ogledalo 30.730 gledalcev na 418 projekcijah, od tega 11.683 gledalcev na 242 rednih projekcijah in še 19.047 gledalcev na 176 šolskih projekcijah, ki jih zaradi pomanjkanja prostora izvajamo tako v Kinodvorovi dvorani kot tudi v dvorani Slovenske kinoteke.

Najbolj gledan film lanskega leta je letošnji kandidat za tujejezičnega oskarja, danski Lov (Jagten, Thomas Vinterberg – Cinemania group), ki ga je videlo 4364 gledalcev. Navduševala je tudi Hanekejeva Ljubezen (Amour, Michael Haneke – Continental films), lanskoletni dobitnik tujejezičnega oskarja, ki drugo mesto gledanosti zaseda s 4187 gledalci. Na tretjem mestu je film Hannah Arendt (Hannah Arendt, Margarethe von Trotta – Demiurg), ki si ga je ogledalo 3011 gledalcev. Z 2968 gledalci sledi Philomena (Philomena, Stephen Frears – Fivia), ki je še vedno na rednem sporedu z izjemnim obiskom, na petem mestu pa je film Čudežu naproti (To the Wonder, Terrence Malick – Cinemania group), ki je nabral 2685 gledalcev.

V Kinobalonu je največ obiskovalcev videlo film Ernest in Celestina (Ernest et Célestine, Benjamin Renner, Vincent Patar, Stéphane Aubier) – kar 2174 se jih je nabralo, v Mali dvorani pa ste najraje gledali Več kot med (More Than Honey, Markus Imhoof), ki ga je videlo 1124 gledalcev. Najbolj gledan slovenski film v mestnem kinu je bil Razredni sovražnik Roka Bička, ki je kljub le enotedenskemu predvajanju nabral kar 2596 gledalcev in se tako uvrstil med 10 najbolje obiskanih filmov lanskega leta.

Na lestvici desetih najbolj gledanih filmov v Kinodvoru od oktobra 2008 na prvih treh mestih ni sprememb: prvo mesto še vedno zaseda Drevo življenja (The Tree of Life, Terrence Malick) s 7989 gledalci, sledita pa filma iz distribucije v letu 2012, Kraljestvo vzhajajoče lune in Nevarna metoda. Sta se pa na šesto in osmo mesto med deset najbolj gledanih prebila filma iz lanske distribucije, Lov (Jagten) in Ljubezen (Amour).

Kinodvor je bil tudi v lanskem letu eno od prizorišč dveh vodilnih mednarodnih filmskih festivalov: Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe, katerega producent je Cankarjev dom, in Animateke, v koprodukciji z Društvom za oživljanje zgodbe 2 koluta. Število gledalcev na Liffovih projekcijah v Kinodvoru je v primerjavi z letom 2013 rahlo upadlo: našteli smo jih 7333 (leta 2012 jih je bilo 7471), se je pa zato število gledalcev na 10. Animateki krepko zvišalo, saj jih je v Kinodvor prišlo kar 4277 (3443 pa v letu 2012).

Kinodvor je tako v petem letu delovanja konsolidiral svoj obisk. Zgodnji popoldanski in pozni večerni termini so dobro sprejeti in imajo čedalje več privržencev. Abonma za poznejša leta s filmskimi srečanji ob kavi ostaja razprodan v dopoldanskem terminu, še enkrat večje kot lani pa je letos število abonentov dodatnega popoldanskega Abonmaja.

V petem letu delovanja je Kinodvor, lahko rečemo, konsolidiral tudi svoje mesto v okviru mednarodne kinematografske stroke, saj zaseda visoka mesta v svetih obeh pomembnih kinematografskih mrež, tako Europa Cinemas, ki združuje 3194 kinematografov v 682 mestih oziroma 69 državah po vsem svetu, kot tudi ECFA, evropskega združenja za otroški film. Vrh slednjega bomo gostili v okviru naslednje mednarodne konference, ki bo maja letos v Kinodvoru potekala na temo filmske vzgoje, na lanskoletni mednarodni konferenci Europa Cinemas v Atenah pa smo Kinodvor z izjemno pozitivnimi odzivi predstavili na okrogli mizi z naslovom Kina prihodnosti. Zaključki strokovnega srečanja na evropski ravni so v popolnem sozvočju s tistimi, ki smo jih v Kinodvoru na mednarodni konferenci Mesto kina povzeli tudi mi: sodobni kinematograf ni le eno od t. i. oken za distribucijo in prikazovanje filmov, pač pa je tudi družbeni, družabni in kreativni prostor, ki daje filmom njihovo pravo razsežnost skozi različne iniciative in programe, usmerjene k raznolikim občinstvom, zlasti mladim.

Leto kina – pogled nazaj

Druga polovica leta 2013 je potekala v znamenju Leta kina. Projekt s polnim imenom Leto kina – Kinodvor 90, leto praznovanja kina in filma, v sezoni 2013/2014 obeležuje 90-letnico delovanja kinematografa na Kolodvorski 13, današnjega mestnega kina Kinodvor. Nosilca projekta sta Javni zavod Kinodvor in Slovenska kinoteka.

Osnova za snovanje projekta je bila raziskava zgodovine kinematografa na Kolodvorski ulici. Obsežno raziskovalno delo smo predstavili v okviru LIFFa, na spletni strani Kinodvora pa je zdaj na voljo tudi spletna podatkovna baza s celotnim filmskim repertoarjem od njegove otvoritve do danes.

V okviru projekta smo v sodelovanju s partnerji Leta kina organizirali šest razstav, izdali dve publikaciji in koledar ter organizirali več kot deset filmskih večerov, ki so jih zaznamovale filmske projekcije in spremljevalni program, črpan iz pestre zgodovine kina. V oktobru smo v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in MEDIA Deskom pripravili mednarodno konferenco o novi vlogi in pomenu kinematografov, ki smo jo poimenovali Mesto kina, še vedno pa poteka tudi projekt bralne kulture Mesto bere… Mesto gleda.

Tudi v letu 2014 bomo svoj jubilej povezali z nekaterimi drugimi. Skupaj smo praznovali 50. obletnico kinotečne dvorane na Miklošičevi, 10 let Animateke, 10 let produkcijske hiše Staragara, jubilejno 10. edicijo pa že pripravlja Kino Otok. Mednarodna javnost obhaja stoletnico začetka prve svetovne vojne, Ljubljana praznuje 2000 let Emone, v Kinodvoru pa bomo 11. junija letos gostili jubilejno 50. podelitev Župančičevih nagrad, najvišjih priznanj Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture.

Svetovna premiera razstave fotografij – Nostalgija

Zelo smo ponosni, da smo v Ljubljano pripeljali svetovno premiero razstave z izvirnim naslovom Tarkovsky’s Nostalghia – The Journey Within. Gre za naše drugo sodelovanje z arhivom Cinemazero iz Pordenona, v naši galeriji pa smo približno dve leti nazaj gostili njihovo čudovito razstavo fotografij, ki jih je Gideon Bachmann posnel na setu Fellinijevega filma 8 1/2. Razstavo smo predstavili v okviru Liffove retrospektive z naslovom Metafilm in se že takrat dogovorili, da bomo sodelovali tudi v prihodnje ter pokazali še več zakladov iz Bachmannove zbirke. Ko nam je zavod Turizem Ljubljana ponudil priložnost, da v okviru Leta kina postavimo razstavo v njihovi najbolj prestižni galeriji na prostem – na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli –, smo vedeli, da moramo pripeljati nekaj posebnega in povsem edinstvenega. V pogovorih z italijanskimi kolegi so ti predlagali, da bi pripravili razstavo skoraj stotih doslej še nikoli videnih fotografij s snemanja Nostalgije, filma Andreja Tarkovskega iz leta 1983, ki jih je Bachmannova partnerica Deborah Beer posnela v Italiji. Iz prvega izbora fotografij, ki so nam jih pokazali, je bilo očitno, da bodo zunaj, v naravi, ti večinoma eksterierni posnetki videti izvrstno. Poleg tega svetovna premiera razstave pomeni, da bo imel dogodek odkrito mednaroden značaj in privlačnost, kar je bila tudi zahteva zavoda Turizem Ljubljana. V prihodnjih treh mesecih bo razstava Tarkovsky’s Nostalghia – The Journey Within zagotovo obogatila kulturno in turistično ponudbo Ljubljane. Med Nostalgijo in Kinodvorom pa je še ena posebna povezava. Nostalgija je bil zadnji od sedmih celovečercev Tarkovskega, ki je še manjkal v zbirki Slovenske kinoteke. Ko je Kinoteka obnovila in ponovno odprla Kinodvor kot prvi celoletni art kino v Sloveniji, je bila ena njenih ambicij, da bi uvedla prakso ponovnega izdajanja filmskih klasik. Nostalgija je bil tako prvi film, za katerega so bile pravice kupljene prav s tem namenom. In ko se je v ponedeljek, 13. oktobra 2003, v obnovljenem Kinodvoru odvila prva javna projekcija za darovalce akcije Na svojem stolu, je bila na sporedu ravno Nostalgija. Na neki način je Nostalgija predstavljala nov začetek v prikazovanju kakovostnega filma v Ljubljani in menimo, da ni izgubila tega simbolnega pomena. Njen avtor Andrej Tarkovski je vedno zasedal posebno mesto v filmski kulturi Ljubljane in Slovenije. Do neke mere bi ga lahko imenovali celo kultni režiser. Po eni strani je njegovo delo očitno visoka umetnost z veliko začetnico, po drugi pa je tudi »popularen« in projekcije njegovih filmov so bile vedno med najbolje obiskanimi v kinotečnem repertoarju. Zato smo se s Kinoteko dogovorili, da bodo na pol poti – torej v prvi polovici marca – prikazali vseh sedem celovečercev Andreja Tarkovskega in 12. marca zaključili z Nostalgijo. Tej projekciji bo sledil obširen pogovor z Gideonom Bachmannom o Nostalgiji, njegovi ženi in dolgoletni partnerici Deborah Beer ter njunem srečanju s Tarkovskim.

Na otvoritvi razstave, jutri, 30. januarja ob 13. uri na Jakopičevem sprehajališču, se nam bo pridružil tudi njen kustos, Riccardo Costantini, kjer bo na voljo za morebitna vprašanja.

Ricardo Constantini je razstavo pripravil v sodelovanju z Gideonom Bachmannom, Raffaello Canci, in Marianito Santarosso. Razstavo so nam omogočili Turizem Ljubljana, Riko kot pokrovitelj razstave in  Mestna občina Ljubljana, pripravili pa smo jo v sodelovanju s  Slovensko kinoteko, RTV Slovenija, ki je medijski partner Leta kina, in Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji.

Leto kina – pogled naprej

V februarju, na Valentinovo, bomo nadaljevali projekt, ki smo ga v decembru najavili že z izdajo koledarja – Kinosloga. Retrosex. Z njim se spominjamo še enega obdobja našega kina, ko so takratno Slogo programsko zapolnjevali predvsem erotični filmi. V sodelovanju s Slovensko kinoteko pripravljamo razstavo filmskih plakatov iz tega obdobja, ki bo na ogled v naši Galeriji. V okviru publikacij Leta kina bo izšel zbornik z naslovom Retroseks: Nekoč v Slogi, dogajanje pa bo zaokrožila noč erotičnega filma po modelu noči grozljivk. Z izbranim programom Kinosloga. Retrosex., ki ni preslikava programa kina Sloga, se nekdanjemu erotičnemu kinu in kinematografiji poklanjamo v velikem slogu: z anonimnimi pionirji filmske pornografije in velikimi avtorji erotične avantgarde (Walerian Borowczyk), seksploatacijskega undergrounda (Russ Meyer) in zlate dobe porno chic (Radley Metzger), ki je mehko in trdo ponesla v mainstream. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi kratki film V slogi je moč, o vzdušju v kinu Sloga, ki so ga posneli študentje AGRFTja.  Vstopnice in paketi bodo v prodaji od ponedeljka, 3. februarja.

Leto kina predstavlja platformo za sodelovanje različnih organizacij in ustanov. Primer takšnega sodelovanja je projekt, pri katerem smo se povezali s Slovenskim mladinskim gledališčem in Društvom za gorsko kulturo. Mladinsko gledališče je v decembru lanskega leta pripravilo predstavo Pavla nad prepadom. Pripoveduje zgodbo o slovenski alpinski Pavli Jesih, ki je ob gorah svoje življenje posvetila tudi kinu; med drugim je uspešno vodila ljubljanski kino Matica (današnja Filharmonija). Predstava bo na ogled tudi v času trajanja 8. mednarodnega festivala gorniškega filma Domžale, v okviru katerega bo slovenski alpinistki posvečen poseben večer. Kinodvor, ki ljubljanska filmska prizorišča raziskuje v okviru projekta Kino zemljevid, pa bo med drugimi kot del festivala občinstvu predstavil film Triglavske strmine, drugi slovenski celovečerec, ki je svojo premiero leta 1932 doživel prav v takratnem Ljubljanskem dvoru.

Omenjeni Kino zemljevid je eden večjih projektov, ki jih pripravljamo v nadaljevanju Leta kina. Izhodišče ima v že omenjeni raziskavi, ki je pokazala, kako pestro zgodovino kina ima Ljubljana. Skoznjo se je namreč v prestolnici filmski trak vrtel na več kot osemdesetih lokacijah, v več kot dvesto različnih kinematografih. Pestrost ljubljanske kinematografije bomo predstavili v publikaciji, ki bo poleg zemljevida z označenimi lokacijami vključevala tudi podatke o vsakem od kinematografov. Na nekaterih od izbranih lokacij bomo v sodelovanju z ustanovami oziroma organizacijami, ki danes domujejo v njih, organizirali filmske projekcije s posebnim spremljevalnim programom. Tako se bo filmski trak ponovno vrtel v veliki dvorani hotela Union, v operni hiši in v Kinu Šiška, če naštejemo le nekatere. S projektom Kino zemljevid bomo začeli v aprilu s projekcijo filma presenečenja na zaključni predstavi abonmaja za poznejša leta.

Kinobalon in Leto kina

V  naši Galeriji je od 25. januarja na ogled razstava Moj kino. Razstava otrokom predstavi kino – njegovo delovanje, njegov socialni status skozi zgodovino, nekaj zanimivosti iz preteklosti Kinodvora, različne tipe projektorjev ipd. Sledi osnovni logiki projekta Leto kina, ki preizprašuje vlogo kina danes in nekoč. Razstava bo odprta do 13. februarja in je del programa 6. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri. Festival že poteka po različnih lokacijah v Ljubljani in je prav tako v znamenju Leta kina ter druge pomembne ljubljanske obletnice, Emone 2000. Na Bobrih poleg obsežnega filmskega programa in razstave potekajo tudi filmske delavnice in filmsko obarvani dogodki, ki jih pripravljajo druge ustanove v Ljubljani.

Med zimskimi počitnicami bomo organizirali tudi delavnico Moj kino, na kateri se bodo otroci preizkusili v vlogah osebja v kinu. Prodali nam bodo vstopnico, napovedali film v dvorani in ga celo predvajali.

Že zgoraj omenjeno mednarodno strokovno srečanje o filmski vzgoji bo v Kinodvoru potekalo 7. in 8. maja 2014.  Z nami bo britanski profesor Ian Christie, ki smo ga gostili že na jesenskem srečanju, generalni sekretar evropskega združenja za otroški film ECFA (European Children’s Film Association) Felix Vanginderhuysen, predsednica združenja ECFA Céline Ravenel in drugi člani organizacijskega vrha te organizacije, saj bo sočasno z našim potekalo tudi njihovo redno srečanje. Član organizacijskega vrha je tudi Kinodvor. Osnovna tema strokovnega srečanja bo, kako pristopiti k mlademu občinstvu v kinu, kakšna je vloga kinematografov in drugih kulturnih ustanov pri filmski vzgoji, kaj od nas potrebujejo mladi in kakšna je naša vloga danes v primerjavi z vlogami nekoč, oziroma kako se ta spreminja skozi čas. Predstavili bomo tudi nekaj primerov dobrih praks.

Mestni kino se za sodelovanje pri doseganju letnih rezultatov iskreno zahvaljuje vsem starim in novim podpornikom, pokroviteljem, partnerjem in soorganizatorjem, ki z nami sooblikujejo program mestnega kina, še posebej pa ustanoviteljici Mestni občini Ljubljana ter njenim oddelkom: Oddelku za kulturo, Oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje ter Oddelku za zdravje in socialno varstvo; sofinancerjem Europa cinemas, Ministrstvu za kulturo in Slovenskemu filmskemu centru; finančnim pokroviteljem: A banki, Ljubljanskim mlekarnam, Peugeotu in Senčilom Bled ter distributerjem: Blitz Film & Video Distribution, Cenex in Fivia – Vojnik, Cinemania Group, Continental Film, Demiurg, Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta in Karantanija Cinemas.

V letu 2013 se nam je kot donator pridružila tudi Tobačna Ljubljana, ki je podprla naše projekte kina na prostem in mobilnega kina ter tako prispevala tudi k razvoju in uveljavljanju programa Kinodvora, za kar se ji še enkrat iskreno zahvaljujemo.

Gledanost filmov v Kinodvoru

Prvih 10 filmov po gledanosti v letu 2013

10 najbolj gledanih filmov vseh časov v Kinodvoru (od 1. 10. 2008 do 31. 12. 2013)

Kinodvor v Letu kina: rezultati 2013 in novosti 2014
Nostalgija – Fotografska razstava
Leto kina: pregled dogajanja 2013