Režiserka z veliko natančnostjo, potrpežljivostjo in pozornostjo do detajlov sešije zgodbo o neobičajnem ljubezenskem trikotniku med tradicionalnim maroškim krojačem, njegovo ljubečo ženo ter čednim mladim vajencem.
iz prve roke
»Med iskanjem lokacij za svoj prejšnji film Adam sem v medini spoznala gospoda, ki je vodil ženski frizerski salon. /…/ Name je naredil močan vtis; na njem je bilo nekaj zelo ganljivega. Spomnil me je na moške, ki sem jih videla v otroštvu, na zgodbe, ki sem jih slišala. /…/ Čutila sem, da je v njegovem življenju nekaj neizrečenega, nekaj potlačenega v zvezi s tem, kdo je globoko v sebi v resnici bil /…/. Zaradi družbenega pritiska je moral zgraditi fasado, ki je bila nekako sprejemljiva. Slišala sem za veliko moških, ki so se poročili le zato, da bi ohranili to fasado. /…/
Imam star kaftan, ki je nekoč pripadal moji mami in me je od nekdaj navduševal. Ko sem bila majhna, se mi je zdel čudovit in govorila sem si, da ga bom nekoč lahko nosila. Leta so minevala in nekega dne sem ga zares oblekla. Spoznala sem, kako dragocene so takšne stvari, saj se prenašajo iz roda v rod in pripovedujejo zgodbo. Zgodbo o človeku, ki jih je izdelal; o dnevih, morda celo mesecih, ki jih je porabil za izdelavo. Kot bi se vanje vtisnila obrtnikova duša, preden so prevzeli bistvo osebe, ki jih bo nosila.
Zares imam rada obrtniške poklice, toda žal izginjajo. V tradicijah, ki jih izgubljamo, je nekaj zelo lepega. Govorijo o tem, kdo smo; so del naše DNK. [Izdelovanje kaftanov] je tradicija, ki jo je treba ohraniti in zaščititi, medtem ko moramo druge postaviti pod vprašaj … Zelo me potre, ko vidim, kako dejavnosti, kot je šivanje kaftanov, izumirajo. Živimo v družbi, ki preveč hiti in tem veščinam ne namenja potrebnega časa, jih ne ceni več. Jaz pa se rada ustavim, opazujem in si vzamem čas, zato me takšni poklici globoko navdihujejo …
V mojem filmu je frizer tako postal izdelovalec kaftanov. /…/
Raziskati sem hotela ljubezensko dinamiko, meje, ki jih postavljamo, in naše definicije ljubezni. Verjamem, da ima ljubezen veliko stopenj, veliko oblik, veliko obrazov. Ljubezen je zapletena. Tako zapletena kot izdelava kaftana. Mislim, da jo je škoda poenostavljati.«
– Maryam Touzani
kritike
»Igra chiaroscura v utesnjenih prostorih trgovine pripravi prizorišče za čudovito odo ljubezni in odpuščanju. Pravi dragulj.«
– Oliver Delcroix, Le Figaro
»Avtorica z natančnostjo, ki se lahko kosa z delom obrtnika v središču filma, ustvari presenetljivo toplo zgodbo, ki na vsakem koraku spodnaša naša pričakovanja.«
– Christian Zilko, IndieWire
»Preciznost režiserkinega dela je rezultat angelske potrpežljivosti. Potrpežljivosti, ki daje prednost počasnosti, podrobnostim, neizrečenemu; ki poudarja tišino in subtilne premike; ki daje čustvom čas, da se razcvetijo in premešajo karte.«
– Véronique Cauhapé, Le Monde
»FIno uglašena in neobsojajoča študija dolgotrajnega razmerja, ki cveti kljub pritiskom nasprotujočih si želja in družbenih norm.«
– Jonathan Romney, Screen Daily
»Velik film, plemenit in human, z vsemi tistimi neizrečenimi besedami in namigi, ki tankočutno opisujejo vsakdanje življenje ljubezenskega trikotnika … Velika umetnost!«
– Gérard Crespo, aVoir-aLire.com
»Modri kaftan si drzne zamisliti svet, v katerem je prostor tako za spoštovanje starih običajev kot za napredek.«
– Peter Debruge, Variety
»Ta čudovito nežni poklon ljubezni v njeni najčistejši obliki ne romantizira zapletov in konfliktov, s katerimi se soočata sorodni duši v središču zgodbe, in prav zato deluje kot resnično iskrena romantična zgodba.«
– Carlos Aguilar, Los Angeles Times
»Pripoved je prepričljiva po vseh merilih; njeni gibki ritmi so hipnotični, vzdušje prevzemajoče, tihi ton in intimna kamera pa nam omogočata kar najboljši dostop do treh likov, ki tudi sami nenehno preučujejo drug drugega.«
– David Rooney, The Hollywood Reporter
»Intimnost v najčistejši, najbolj otipljivi obliki.«
– Marina Ashioti, Little White Lies
»Nežno radikalna tapiserija medosebnih odnosov.«
– Diego Semerene, Slant