zgodba
Danska ob koncu 18. stoletja. Lepa in izobražena petnajstletna princesa Karolina Matilda pride na danski dvor za ženo duševno bolnemu in razvratnemu mlademu kralju Kristjanu VII. Kmalu po rojstvu njunega prvega otroka je za kraljevega osebnega zdravnika imenovan svobodomiselni Johann Friedrich Struensee. Struensee, idealist in vizionarski privrženec razsvetljenstva, si hitro pridobi kraljevo naklonjenost, v osamljeni kraljici pa najde sorodno dušo in politično zaveznico. Med njima se razvname strastna in prepovedana ljubezen, ki za vedno spremeni zgodovino naroda.
Kraljevska afera je epska zgodba o ljubezenskem trikotniku med kraljico, dvornim zdravnikom in norim kraljem ter napet politični triler o boju za oblast in političnih spletkah, ki so v 18. stoletju pretresale danski dvor. Razkošno kostumsko dramo s pridihom sodobnosti je posnel Nikolaj Arcel, scenarist švedskega Dekleta z zmajskim tatujem. Film je prejel srebrna berlinska medveda za najboljšega igralca in najboljši scenarij ter nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film.
iz prve roke
»Kraljevska afera temelji na enem najbolj dramatičnih dogodkov v danski in evropski zgodovini. /…/ Ta zgodba je za Dance zelo pomembna. Je del naše kulturne identitete. O njej se učimo v šoli, beremo v knjigah, gledamo jo lahko v baletih in gledaliških igrah. /…/ Boljše zgodbe si ne moreš zamisliti. /…/ Ni le politično zanimiva, temveč tudi zelo melodramatična in žgečkljiva. Ima smrt in rojstvo in prepovedano ljubezen; tako kot kakšna pravljica. /…/ Zelo sem bil vesel in počaščen, da sem te dogodke lahko končno prenesel na filmsko platno. Slogovno so me navdihnili veliki epi iz štiridesetih in petdesetih let /…/, filmi, kakršen je V vrtincu (Gone With the Wind). /…/ Ustvarjalce pa nas je podžigala tudi želja skandinavsko zgodovinsko dramo ponesti v novo stoletje. Da bi to dosegli, smo se držali pravil, ki smo si jih postavili sami: nismo hoteli ‘prikazovati’ zgodovine, se ustavljati pri velikih formalnih dogodkih, razkošnih oblačilih in pričeskah ali pri načinu, kako so stregli hrano. Želeli smo, da bi gledalci zgodbo preprosto doživeli skozi oči likov in 18. stoletje vzeli kot nekaj samoumevnega. Čeprav obdobje prepoznamo v scenografiji in kostumih (Mikkel Følsgaard, ki igra kralja Christiana, še vedno vztraja pri tem, da bi se naš slogan moral glasiti ‘velika čustva, velike lasulje’), smo film snemali in montirali, kot bi snemali in montirali film, ki se dogaja v sodobnem Kopenhagnu. /…/ Kostumski filmi so običajno narejeni za ljudi, ki gledajo kostumske filme. Zdelo se mi je, da bi bilo lepo narediti nekaj, kar bi bilo vsaj malce drugačno od povprečnega kostumskega filma. /…/ Želel sem povedati veliko, epsko ljubezensko zgodbo. /…/ Lahko nam rečete romantiki. Res smo. To je romantičen film. Verjamemo v ljubezen.«
– Nikolaj Arcel, režiser in soscenarist
portret avtorja
Nikolaj Arcel (1972, Kopenhagen) je diplomiral na danski državni filmski akademiji. Njegov diplomski film Woyzecks sidste symfoni (2001) je pobral najvišje nagrade na festivalih v Münchnu in Clermont-Ferrandu. Od leta 2004 je z velikim komercialnim in kritiškim uspehom režiral filme različnih žanrov: od političnega trilerja Kongekabale (2004), preko družinske pustolovščine De fortabte sjæles Ø (2007), pa do komične drame Sandheden om mænd (2010). Znan je tudi kot soscenarist švedske uspešnice Dekle z zmajskim tatujem (Män som hatar kvinnor, 2009). Kraljevska afera je njegov četrti celovečerec.
zanimivosti
Kraljevska afera je prvi zgodovinski film, ki je nastal pod okriljem Zentrope, produkcijske hiše Larsa von Trierja.
kritike
»Film s pomočjo prepričljivih nastopov in mojstrske režije raziskuje labirint politične oblasti in družbenih sprememb ter tveganja nedovoljene romance. Odveč je dodati, da je Kraljevska afera oskarjeva kandidatka, ki zlahka vzbudi pozornost.«
– Hannah Lee, Film Society of Lincoln Center
»Zanimiv portret poznega 18. stoletja /…/ je izvrstno dopolnilo filmom, kakršna sta Amadeus in Norost kralja Jurija (The Madness of King George).«
– Philip French, The Guardian
»Elegantna, inteligentna in lucidna pripoved o vznemirljivem poglavju iz evropske zgodovine. /…/ Arcelov film ni poskus ponovnega izumljanja žanra zgodovinske drame, temveč poklon sijajni tradiciji znotraj evropskega filma.«
– David Rooney, The Hollywood Reporter
»To je opojna mešanica strasti, politike in tragedije, ki jo Arcel zakuha z ravno pravšnjo kombinacijo novodobne avtentičnosti in staromodne melodrame.«
– Mike Goodridge, Screen Daily
»Napet, inteligenten, dobro odigran – vse, kar si lahko želite od zgodovinske drame.«
– Sophie Ivan, Little White Lies
»[Alicia] Vikander z enako mero natančnosti zajame ljubkost, idealizem in odločnost. Kdaj ste nazadnje videli film, v katerem lica zardevajo tako očarljivo, da se to zdi kot vzrok za iznajdbo barvnega filma? /…/ Eden najboljših nastopov Madsa Mikkelsena doslej. /…/ Kraljevska afera je triumf v tako rekoč vseh pogledih.«
– Kim Skotte, Politiken
»To je inteligentna, realistična kostumska drama, kakršno imamo le redko priložnost videti. Zadnji v ponudbi tovrstnih filmov je bil Kraljev govor (The King’s Speech) in Kraljevska afera bi si zaslužila, da doseže isto vrsto zrelega občinstva. Razmišljujoč kostumski film, ki – čeprav ne epskih razsežnosti – prenese primerjave z Možem za vse čase (A Man For All Seasons) Freda Zinnemanna in Doktorjem Živagom (Doctor Zhivago) Davida Leana.«
– Chris Tookey, Daily Mail
»Danska dobi socialno državo, toda člani kraljevega sveta, stari konservativci, predhodniki neoliberalne garde, penijo in besnijo: trošimo več, kot ustvarimo! Teženje z ‘zlatim fiskalnim pravilom’ ni nič novega – tu je že 250 let. In ne izgleda seksi. Niti kul. Kraljevska afera jasno pokaže: socialna država je bolj seksi od zlatega fiskalnega pravila.« ZA
– Marcel Štefančič jr, Mladina
»Toda Kraljevska afera se – in prav v tem je njen “presežni” vidik – ne konča tako depresivno, z obglavljenjem liberalnih in emancipatornih reform oziroma s triumfom konservativne reakcije: Christiana je nasledil njegov sin Frederick, ki je znova uveljavil večino Struenseejevih reform. In čeprav je to omenjeno samo v podnapisu, je to vseeno neka filmska kvaliteta. Včasih je treba narediti kakšen film tudi zato, da nas spomni na določena zgodovinska dejstva.«
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik