O osebnih izkušnjah in pogledih na problematiko koroške manjšine se bodo pogovarjali filmska ustvarjalka Andrina Mračnikar, slavistka, etnologinja in dolgoletna raziskovalka življenja koroških Slovencev mag. Martina Piko-Rustia, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar in Dorian Krištof, novinar na radiu AGORA 105.5. ter aktivist za pravice koroških Slovencev. Moderator okrogle mize bo filozof, vsestranski ustvarjalec in opazovalec Boštjan Narat.
TEMATSKO OZADJE
Na koroškem plebiscitu leta 1920 se je 59 % volivcev, med njimi tudi številni Slovenci, izreklo za Avstrijo. To dejanje samoodločbe in demokracije bi lahko predstavljalo sožitje v raznolikosti, kot je bilo slovenski manjšini tudi obljubljeno z zakonom, toda namesto tega so bili koroški Slovenci od takrat naprej na različne načine zatirani in se morajo še vedno boriti za nekoč obljubljene pravice.
Kmalu po plebiscitu se je začelo načrtno ponemčevanje, še težji pa je postal položaj koroških Slovencev po priključitvi Avstrije nacistični Nemčiji leta 1938. Slovenščina je bila prepovedana, slovenski priimki ponemčeni, številne koroške Slovence pa so preselili v Nemčijo ali jih deportirali v koncentracijska taborišča. Fraza, ki so jo propagirali takratni plakati: »Der Kärntner spricht Deutsch (Korošec govori nemško)«, je še danes zakoreninjena v kolektivnem spominu nemško govorečega prebivalstva in se vztrajno ponavlja, ne da bi se kdo vprašal, zakaj.
Po 7. členu avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 ima slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem med drugim zagotovljeno pravico do izobraževanja, tiska in krajevnih tabel v lastnem jeziku, slovenščina pa ima status drugega uradnega jezika v upravnih in sodnih postopkih. Tako naj bi vsaj bilo. Šele slabi dve desetletji kasneje se je realizacije konkretno lotil kancler Bruno Kreisky, ki je dal postaviti dvojezične table in se zavzel tudi za ostale dejansko ustavno določene pravice Slovencev. A temu je leta 1972 sledil »Ortstafelsturm«, napad na krajevne table, pri katerem je jezna nacionalistična množica pred očmi policije nasilno odstranila ali uničila mnoge tovrstne napise. Od 70. let naprej na avstrijskem Koroškem redno potekajo demonstracije in protidemonstracije. Slovenci vztrajajo pri svojih pravicah, Avstrijci pa jih zmerjajo z izdajalci, ekstremisti in nacionalisti, ki hočejo posloveniti Koroško.
Toda od plebiscita je delež slovenskih govorcev v deželi močno upadel tudi v občinah z večinskim slovenskim prebivalcev in danes v južni Koroški slovensko govorita le še slaba 2% populacije. Za to statistiko se skriva dolga in žalostna zgodovina različnih oblik diskriminacije, nasilja, izločanja slovenščine iz šol, številnih birokratskih ovir ter pometanja problematike pod preprogo tako avstrijskih kot slovenskih politik.
Leta 2011 so predstavniki slovenskih organizacij in koroška deželna vlada sklenili kompromis o postavitvi 164 dvojezičnih krajevnih tabel, ki pa ni prinesel večjega napredka v odnosu do slovenske manjšine. Dvojezičnih tabel bi moralo biti bistveno več, predvsem pa ta »kompromis« ni mogel popraviti zgodovinskih krivic, ki jih je utrpela skupnost in globokih osebnih in kolektivnih travm, s katerimi slovenska manjšina živi vse do danes.
Leporečje politikov ob raznih obletnicah zbledi že naslednji dan, saj besedam ne sledijo politična dejanja. Tako se je denimo aktualni koroški deželni glavar Peter Kaiser ob 80. obletnici nacističnega pregona sicer opravičil koroških Slovencem za deportacije leta 1942, ob neki drugi priložnosti pa se je poklonil Martinu Wutteju, nacionalističnemu, antisemitskemu zgodovinarju, ki je vpeljav besedo »vindišar«, zmerljivko za »manjvredne, neumne« koroške Slovence.
Avstrijski predsednik Alexander van der Bellen se je na praznovanju 100. obletnice koroškega plebiscita Slovencem v slovenskem jeziku opravičil za krivice pri uveljavljanju njihovih pravic. Ta velika politična gesta je obvisela v zraku, obljube o novem zakonu o manjšinah pa so do zdaj ostale zgolj obljube.
Organizacija: Glasilka, Vertigo, KULAktiv.
Pogovor v slovenskem jeziku. Vstop prost.