zgodba
César ni srečen. Vsako jutro le stežka najde razlog, da vstane iz postelje. Stanovalci stare in elegantne barcelonske hiše, kjer dela kot vratar in hišnik, ga komaj opazijo. Césarju pa ne uide nič. O njih ve vse. Posebno o Clari, brezskrbni in vedno nasmejani mladenki iz petega nadstropja. Njen neomajni optimizem ga spravlja ob pamet. César ne bo srečen, dokler ne zbriše nasmeška z njenega obraza.
Ste se kdaj spraševali, kaj se dogaja v sobi, medtem ko spite? Španski mojster groze (Snemaj!) je ustvaril napet (in duhovit) psihološki triler, ki vam spanca tokrat ne bo kratil z nadnaravnimi silami, zloveščimi prikaznimi ali podivjanimi zombiji, ampak z najhujšo pošastjo izmed vseh: tisto človeško.
iz prve roke
»Po Snemaj! in Snemaj! Snemaj!, ki sta bila po svoji formi in naraciji radikalna in brutalna filma, sem želel zopet raziskati bolj prefinjene mehanizme trilerja in filma suspenza. V tistem trenutku mi je prišel v roke scenarij, ki mi je omogočal, da sem lahko do skrajnosti raziskal te elemente. /…/ Kljub temu da sega po pogosto uporabljeni formuli, sta mi bila všeč njegov realizem in dimenzija vsakdanjosti; to pa je prav tisto, kar zgodbo nazadnje naredi privlačno in grozljivo. /…/ Pri zapletu me je navdušilo, kako je spominjal na pravljico, zelo kruto pravljico /…/, prilagojeno za odraslo občinstvo. Vedno me je preganjala misel, kaj bi se lahko dogajalo okoli mene, medtem ko spim. Vas ne?«
– Jaume Balagueró, režiser
portret avtorja
Katalonec Jaume Balagueró (Lleida, 1968) navzlic relativno kratki karieri režiserja in scenarista velja za šampiona sodobnega evropskega žanrskega filma. Balagueró je na začetku devetdesetih zrežiral prve kratke filme, leta 1999 pa presenetil s celovečernim prvencem Neimenovani (Los sin nombre), posnetim po romanu kultnega britanskega pisca Ramseyja Campbella. Film je prejel številne nagrade na festivalih, posvečenih fantastičnemu žanru, predvsem pa se je vpisal v srca gledalcev. Kombinacija srhljivega vzdušja, poustvarjenega po zaslugi mojstrske režije, ter težko prebavljivih izbruhov hipne groze in nasilja je zaznamovala tudi režiserjeva naslednja filma Tema (Darkness, 2002) in Lomljivo (Fragile, 2005). Sledila je ena najbolj uspešnih evropskih grozljivk zadnjih let, Snemaj! ([REC], 2007), in njeno nič manj srhljivo nadaljevanje Snemaj! Snemaj! ([REC]2, 2009). Filma, ki ju je Balagueró režiral skupaj s Pacom Plazo, v slogu ponarejenega dokumentarca poročata o izbruhu skrivnostne epidemije blaznosti in nasilja v neki barcelonski stanovanjski hiši. Po psihološki grozljivki Medtem ko si spala je letos – ponovno pod Balagueróvo režijsko taktirko – v pripravi četrta in zadnja epizoda serije: [REC]4 Apocalipsis. Vse omenjene filme smo si lahko gledali tudi na domačih platnih; nazadnje Lomljivo in Snemaj! Snemaj! v sklopu Kinodvorovega maratona grozljivk.
kritike
»Film, v katerem smo priča srh vzbujajočemu nastopu Luisa Tosarja, predstavlja znaten prispevek k marketinško izjemno uspešnemu kanonu sodobnih španskih grozljivk /…/. Tosar, ki je v filmu Celica 211 Daniela Monzóna poskrbel za najbolj nepozabno radikalno upodobitev psihopata v sodobnem španskem filmu, tokrat dokazuje, da je sposoben utelesiti čisto drugačen register sociopata.«
– Jonathan Holland, Variety
»Nekaterim najbolj nepozabnim filmskim negativcem (Hannibal Lecter, joker) so bili dodeljeni kratki trenutki, v katerih so imeli občinstvu priložnost razkriti svojo dušo in naravo. Čudovito sprevrženi protagonist filma Medtem ko si spala pa ima na voljo ves film. Prav to je tisto, kar iz Balagueróve /…/ zadnje stvaritve naredi tako navdušujočo značajsko študijo in tako fascinanten film suspenza. /…/ Balagueró se izkaže kot mojster napetosti v slogu Hitchcocka /…/.«
– Allistair Pinsof, Flixist
»Korežiser serije Snemaj! opusti cel spisek srhljivih posebnih učinkov, se namesto tega loti spretne orkestracije izmenjav prizorov napetosti s komičnimi trenutki ter nazadnje neopazno zdrsne v območje mračnosti in krutosti. /…/ Luis Tosar se v vlogi Césarja /…/ izkaže kot najbolj impresiven španski igralec tega trenutka.«
– François-Xavier Gomez, Libération
»Napetost se stopnjuje, skrbno kopičenje detajlov pa vodi v zadovoljujoče zlovešč, odprt konec filma. /…/ čudovito počasi tleča sodobna grozljivka.«
– Lisa Nesselson, Screen Daily
»/…/ mešanica filmov Govori z njo (Almodovar) in Psiho (Hitchcock). Spretna zmes psihološke drame in grozljivke. /…/ Strašljivo.«
– L’Express
»/…/ klavstrofobična grozljivka, vredna Podnajemnika Romana Polanskega /…/.«
– Jérémie Couston, Télérama
»Film bo marsikoga pripravil do tega, da pred spanjem pogleda pod svojo posteljo.«
– Shock Till You Drop
»Balaguero in Tosar bravurozno pokažeta, kako zlahka storilec, oborožen z rezervnim ključem in poznavanjem žrtvinih navad, poseže v človekovo zasebnost in jo srhljivo izrabi. /../ Namesto grozljivke nam film ponudi srhljivko, tisto žanrsko formo, ki ne verjame v nadnaravne sile, ampak fenomen zla, misticizem, okultizem in fanatizem zvaja na patologijo družbenih odnosov. «
– Bojan Kavčič, Stop
»Medtem, ko si spala /…/ večino svoje minutaže /…/ bodisi ustvarja suspenz, ki večkrat prikliče v spomin hitchcockovske prijeme, bodisi stavi na evokacijo vseh tistih majhnih urbanih fobij sodobnega človeka, kot so strah pred okužbami, boleznimi, insekti, staranjem, samoto in predvsem strah pred vdorom v našo zasebno sfero.«
– Matevž Jerman, Ekran