zgodba
Dvanajstletna fanta se prvi dan novega leta znajdeta v stanovanju mlade ženske, ki skuša v družbi dveh prijateljev nadoknaditi neuspelo zabavo prejšnjega večera. Nad mesto se počasi spušča tema, a otroka kmalu pozabita na čas in na to, da ju morda kdo išče. V mračnem stanovanju se prvič srečata s spolnostjo in vse do jutra se pred njunimi očmi razkriva svet, ki jima je bil dotlej neznan.
Celovečerni prvenec Olma Omerzuja je svojo mednarodno pot začel v sekciji Forum na letošnjem Berlinalu. Alegorična pripoved, ki jo je revija Film Comment uvrstila med 10 najboljših filmov festivala, raziskuje svet med otroštvom in odraslostjo, ljubeznijo in poželenjem, normo in tabujem.
iz prve roke
»Rad delam z igralci. V filmu smo skupaj raziskovali in odpirali temo izgube ljubezenskih idealov na račun povsem ‘mehanične seksualnosti’ oziroma spolnosti, v katero ni vpletena ljubezen. Demistificirana seksualnost in njen brutalni nastop pa se v filmu pokažeta tudi kot maska negotovosti in obrambni mehanizem pred nežnostjo. /…/ To ni klasična zgodba o otroštvu niti običajen film o odraščanju, gre bolj za nekakšno alegorijo, pri čemer se moški in ženski arhetipi odpirajo, med drugim tudi v otroškem svetu. Meja med otroškim in odraslim svetom sicer obstaja, vendar jo tako greh kot nedolžnost zlahka prestopata, ne meneč se za družbene prepovedi in tabuje.«
– Olmo Omerzu, režiser in koscenarist
portret avtorja
Olmo Omerzu (1984, Ljubljana) je bil med letoma 2001 in 2003 član uredništva revije Stripburger, kot avtor je razstavljal po Evropi, leta 2004 pa izdal svoj prvi strip. Istega leta se je vpisal na praško filmsko akademijo FAMU, kjer je posnel uspešen srednjemetražec Drugo dejanje (Druhé dějství). Film je prejel številne nagrade na evropskih festivalih, doživel distribucijo po čeških kinematografih, ogledali pa smo si ga lahko tudi v Kinodvoru. Lani je z Mlado nočjo zaključil dodiplomski študij filmske režije v Pragi. Trenutno pripravlja svoj drugi celovečerec Družinski film.
kritike
»Spretno narejen filmček na temo ogrožene nedolžnosti naznanja obetavnega mladega scenarista/režiserja iz Srednje Evrope. /…/ Zanimiva, presenetljiva miniatura /…/. Lukáš Milota spretno krmari po Kateřininem majhnem, nemarnem in temačnem stanovanju, Omerzu pa pokaže dober občutek za izbor in umestitev glasbe, ki dodatno poudarja razpoloženje.«
– Neil Young, The Hollywood Reporter
»[Film se] pogumno odreče konvencionalnim, predvidljivim pripovednim postopkom in obravnava nadvse ambivalentno temo brez kakršnegakoli senzacionalizma. /…/ Večplastna komorna igra, ki prepriča tako z igralskimi dosežki kot s svojim minimalističnim pristopom.«
– Obrazložitev nagrade na festivalu Neisse
»Ljubitelji Dekaloga Krzysztofa Kieślowskega naj si le pogledajo tale film; njegova estetika in pristop k tematiki namreč močno spominjata na mojstrovino poljskega režiserja. Mlada noč s pomočjo prepričljivih igralskih nastopov in s preprosto zgodbo raziskuje univerzalne teme. Odličen debi sedemindvajsetletnega režiserja /…/ je tiste vrste subtilen film, ki ne naredi takojšnjega vtisa, a vas bo pripravil k razmišljanju še dolgo po tistem, ko boste zapustili kinodvorano. /…/ uspešno raziskovanje stare teme izgubljene mladostne nedolžnosti – izvirno v svoji zadržanosti.«
– Giovanni Marchini Camia, Berlin KinoFile(s)
»Iniciacija v svet seksa, alkohola, čustev in cinizma. /…/ provokativna črna komedija s pridihom drame absurda. /…/ Mlada noč je po morju banalnosti in cenenega spogledovanja z gledalcem, ki smo mu bili priča v češki kinematografiji, končno film, ob katerem začutite, da se ustvarjalci dotikajo nečesa resnično pomembnega.«
– Jaroslav Sedláček, Kinobox.cz
»Zato je Mlada noč film nelagodja, realistično posneta alegorična freska z ravno toliko popačeno perspektivo, da je vse skupaj videti zelo znano in domače, pa hkrati ravno toliko narobe. da vzbuja neprijetne občutke. /../ Prave zvezde Mlade noči so manipulacije in igre moči, ki se jih igrajo odrasli potem, ko ugotovijo, da so nehali rasti, in se jim zdi, da se lahko samo še dezintegrirajo. Nenavadno, kompaktno, intrigantno avtorsko delo, ki ne pristaja na kompromise in ne išče bližnjic do gledalca, najbrž ne bo kinematografska uspešnica, bo pa dobra osebna izkaznica mladega, perspektivnega režiserja.«
– Špela Barlič, Pogledi
»Če so bila Pisma sv. Nikolaju – poljski film, ki ga je posnel slovenski režiser, diplomant “Cormanove” šole – romantična verzija novoletnega zbliževanja, potem je Mlada noč – češki film, ki ga je posnel slovenski režiser, diplomant praške FAMU – antiromantična verzija Pisem sv. Nikolaju, saj dvanajstletnika (Vojteh Machuta & Jan Vaši), nežna izgubljenca v zimi družinske raztrganosti in družbene asocialnosti, ki se na novoletno noč znajdeta v stanovanju, kletki postsocialističnega emocionalnega nezadovoljstva, v kateri se trije odrasli, zanju neznanci, utapljajo v igrah spolne moči (in nemoči), svoj mali spletni peep-show doživita tako brutalno v živo (onstran tabujev in sramu), da ne veste, ali sta le fantoma (podobno kot oni otrok v filmu Kdo se boji Virginie Woolf), ali pa dokaz, kako hitro mora danes dozoreti otrok, če hoče preživeti, postati konkurenčen in se vključiti v svet, v katerem so vsi krivi, poraženi, prikrajšani, pogrešljivi in pobruhani.« ZA
– Marcel Štefančič jr, Mladina
»Od trenutka, ko vstopita v stanovanje in s tem v svet odraslih, nimata veliko besede, a je prav njuna prisotnost ključna in presežna dimenzija zgodbe, ki v enaki meri vpliva nanju kot na odrasle protagoniste. Tu je resnični presežek Omerzujevega celovečernega prvenca, katerega ena najmočnejših točk je diskretno režirana igra in zgovorna pojavnost izbranih igralcev, ki povsem zadovoljivo nadomešča neizpovedan psihološki profil in zgodovino likov. Soočenje sprevrženih, manipulativnih in destruktivnih vzgibov odraslih s še nepokvarjenim, naivnim otroškim pogledom na meji z odraslostjo je inovativen pristop, ki ga mladi režiser mojstrsko izpelje.«
– Tina Lešničar, Delo
»Ta, na prvi pogled prav tako nevpadljivi, mali film, ki pa pozornega in potrpežljivega gledalca najprej osupne in takoj zatem očara, je nedvoumni dokaz zrele, povsem formirane avtorske osebnosti, ki suvereno obvlada filmsko govorico v njeni najčistejši obliki – kot igro pogledov: prikritih, ukradenih ali drznih pogledov med liki, a tudi pogledov gledalca, ki ga Olmo spretno zapeljuje, toda nikoli zavaja. /../ Mlada noč je presenetljivo zrelo delo, suverena potrditev enega največjih talentov, kar jih premore slovenski film, in hkrati idealni kandidat za večkratni ogled, saj smo lahko prepričani, da bomo vsakič videli nekaj več.«
– Denis Valič, MMC RTV
»Poleg pogumnega oblikovanja avtorskega sistema, v katerega je vpisana močna težnja po raziskovanju filmskega jezika, pa avtorski pečat Olma Omerzuja odlikuje tudi uporaba filmskega medija, ki vseskozi stremi k demonstriranju diskrepance med tistim, kar v resnici živimo, in tistim, kar nam skuša prodati filmska tovarna.«
– Nina Cvar, Ekran