iz prve roke
»Film sem si sprva zamislil kot dokumentarec o Romuniji sedemdesetih let in še posebej o radijski oddaji Metronom, ki jo je tajno prenašal Radio Svobodna Evropa. Oddajo je iz izgnanstva vodil romunski radijski novinar in producent Cornel Chiriac, umorjen leta 1975 v Münchnu. Raziskave, ki sem se jih lotil, so bile moj osebni izlet v življenje najstnikov v tedanji Romuniji, v čas mladosti mojih staršev.
Obdobje po letu ’68 je po mojem mnenju najbolj zanimivo v komunističnem režimu, saj je bil to čas velikih družbenih in kulturnih protislovij. /…/ Danes, ko lahko vse dobimo z enim samim klikom, pogosto pozabljamo, kakšno je bilo življenje v času strogega režima, ko je bilo zelo težko najti gramofonsko ploščo ali dobro knjigo. Ljudje so /…/ živeli zasebno življenje, se skrivaj srečevali v stanovanjih, plesali in skupaj poslušali glasbo.
/…/ Iz ideje za dokumentarec o glasbi in najstnikih v komunistični Romuniji pa je nazadnje nastala ljubezenska zgodba, drama o odraščanju, film o prevari, izdaji in odpuščanju.«
– Alexandru Belc
kritike
»Ko gledate romunski Metronom, si rečete: rokenrol so si gotovo izmislile zahodne tajne službe, in sicer zato, da bi zapeljale vzhodnoevropsko, komunistično mladino in s tem destabilizirale vzhodnoevropske, komunistične režime! /…/ Jasno, tajna policija spregleda, da je ljubezen že sama po sebi vse to, tako politika in napetost kot nadzorovanje in pritisk – da je torej naletela na sebi enako. Še več, tajna policija spregleda, da je v ljubezni vedno vsaj toliko tveganja kot pri »ilegalnem« pisanju protirežimskih pamfletov in da ni ljubezni brez trpljenja – da je torej ljubezen zverzirana v trpljenju. Tajna policija bi pri najstnikih več dosegla z ljubeznijo kot z vojno – ljubezen je zvitejša od vojne. Štikel Light My Fire bolj razveže jezik kot zasliševanje – ko ga zaslišite, zapojete. ZA«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina