zgodba
Tori je dvanajstletni deček iz Benina, Lokita pa najstnica iz Kameruna. Oba sta v iskanju boljše prihodnosti sama prepotovala dolgo pot v Evropo. Postala sta nerazdružljiva prijatelja – kot brat in sestra …
iz prve roke
»Najin film pripoveduje zgodbo o prijateljstvu, lepem in močnem prijateljstvu /…/. Šele ko sva si to prijateljstvo zamislila kot jedro filma, sva začutila, da najina glavna lika Lokita in Tori postajata živi, edinstveni človeški bitji. Da sta presegla medijsko podobo mladih migrantov, znanih kot ‘mladoletni tujci brez spremstva’, ter postala več kot le ponazoritev primera, situacije ali teme. Pa ne da Torijeva in Lokitina situacija ne bi bila pomembna. Nasprotno, položaj pregnanih, osamljenih, izkoriščanih in ponižanih najstnikov je zaradi njunega odnosa, ki se je z odzivom na okoliščine okrepil, dobil novo razsežnost, najin film pa je postal tudi obsodba krutih in krivičnih razmer, v katerih so se znašli mladostniki, ki živijo v pregnanstvu v naši državi, v Evropi. /…/ Najina največja želja je, da bi gledalce in gledalke, ki bodo ob koncu filma začutili globoko sočutje do dveh mladih migrantov in njunega neomajnega prijateljstva, prevzel tudi duh upora proti nepravičnosti, ki vlada v naših družbah.«
– Jean-Pierre in Luc Dardenne
kritike
»Za gledalca je to izjemno intenzivno doživetje. Film ne traja niti uro in pol, napetost pa tudi za trenutek ne popusti. Brata Dardenne si bolj kot kadarkoli prizadevata za čistost. Nobene odvečnosti, nobene sentimentalnosti. Film Tori in Lokita je povsem osredotočen na dramo, ki se stopnjuje po zaslugi izvrstno zgrajenega scenarija, v katerem se vsi elementi prilegajo kot koščki peklenske sestavljanke.«
– Hubert Heyrendt, La Libre Belgique
»S filmom Tori in Lokita sta brata Dardenne posnela svoje najboljše delo v več letih. /…/ Pesem dveh mladih migrantov bo še dolgo odmevala v vaših mislih /…/.«
– Lieven Trio, De Morgen
»Močan in pretresljiv film. /…/ Pablo Schils in Joely Mbundu sta neverjetno pretanjena, s svojo prezenco preplavita platno in v film vneseta čudovito toplino, ki se postavi v kontrast z brezsrčno družbo.«
– Fabienne Bradfer, Le Soir
»Ta ganljivi in politično angažirani film, trdno zgrajen na natančno raziskani resničnosti, je najboljše delo bratov Dardenne vsaj po Fantu s kolesom (Le gamin au vélo) iz leta 2011, verjetno pa tudi eden njunih najboljših filmov na splošno.«
– Jonathan Romney, Screen Daily
»Tori in Lokita odlično pokažeta, kako je treba posneti takšno zgodbo: s kirurško natančnostjo. Film nas s svojim skrajno neprisiljenim in neolepšanim pristopom sooči s surovostjo vsakdanjega življenja tistih, ki so v družbi nevidni – razen za organe pregona in izkoriščevalce. Igralski nastopi so okleščeni na raven funkcionalnega, vedenjskega minimuma; dejanja, na primer telesno nasilje ali gesta ljubezni in sočutja, pa so varčna, učinkovita in brez vsega odvečnega. Prav zato pa postane zgodba o boju za preživetje razseljenih ljudi še toliko bolj silovita.«
– Daniel Kasman, Notebook
»S Torijem in Lokito sta brata znova našla moč svojih zgodnjih del in brez dvoma ustvarila enega svojih najboljših filmov.«
– Hugues Dayez, RTBF
»Film Tori in Lokita je najbolj jezno delo, kar sta jih brata Dardenne kdaj posnela – trditev, ki je ne gre jemati zlahka, ko govorimo o filmskih ustvarjalcih, ki sta v zadnjih treh desetletjih iz stisk najbolj prikrajšanih ljudi v Belgiji ustvarjala kot britev ostre moralne drame.«
– David Ehrlich, IndieWire
»Morda sta Tori in Lokita res izmišljena, toda skoraj vsak trenutek, ki ga preživimo v njuni družbi, zaznamuje neverjetna pristnost; občutek, da njuni življenji potekata ne le znotraj, temveč tudi zunaj dosega kamere. /…/ Mislim, da je pesimizem filmskih ustvarjalcev neločljivo povezan z njunim sočutjem in da je to sočutje neločljivo povezano z njunim besom. /…/ Brata Dardenne sta preveč iskrena, da bi prikrivala svoj obup nad stanjem sveta. Vesta pa tudi, da je lahko izražanje tega obupa majhen izraz upanja.«
– Justin Chang, Los Angeles Times
»/…/ napet triler o moralni zavesti /…/ Prekarnost življenj, ki jih raziskujeta brata Dardenne, prežame zgodbe z vzdušjem in napetostjo, režijske odločitve – vključno s tem, kam postavita kamero in kako umestita like v svet – pa njuna dela navdahnejo z značilno etično politiko.«
– Manohla Dargis, The New York Times
»Neoliberalci ponavljajo: ni alternative! Toda film Tori in Lokita to demantira: svet ni brez alternativ. Solidarnost, ki jo prakticirata Tori in Lokita, je alternativa. Ja, njuno razredno sorodstvo je alternativa. In tveganje. In upanje.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina