Po nekajmesečni odsotnosti zaradi dela se Pamfir, zgleden mož in oče, vrne k družini. V obmejni vasici na zahodu Ukrajine ga vsi poznajo, še posebej pod vzdevkom »Kamen«, ki ga je podedoval po svojem dedu, lokalnem prekupčevalcu. A priložnosti za veselje ob snidenju na predvečer tradicionalnega karnevala ni veliko, saj njegov edinec zaneti požar v molilnici. To dejanje sproži niz dogodkov, ki Pamfirja prisilijo, da se sooči s preteklostjo in spopade s posledicami. To pomeni, da se mora (ponovno) lotiti tveganega posla, povezanega s kriminalom.
»Skozi Pamfirjevo zgodbo sem želel obravnavati vprašanje ukrajinske emigracije in prepada, ki ločuje Ukrajino od Evropske unije. Vendar sem hkrati želel povedati zgodbo o običajnem človeku, pritiranem v brezup. Človeku, ki ob prizadevanju po ohranitvi svojega idealnega sveta prekrši celo vrsto etičnih norm in človeških zakonov v želji – za vsako ceno – sinu zagotoviti boljšo prihodnost. Je zgodba o poštenem človeku, ki se sprevrže v zver. Je pa tudi zgodba o ljubezni, ki je lahko nežna in kruta obenem.«
– Dmitro Suholitki-Sobčuk