vsebina
Na obronku gozda stoji mogočen hrast, star 210 let. Je kot tempelj, okoli katerega se vrti življenje, varuh naravnega ravnotežja. V njegovi krošnji domujejo veverice in šoje, lubje je naselila kolonija mravelj, v želodih se skrivajo rilčkarji, med koreninami gnezdi poljska miš, pod zemljo se razrašča micelij. Ponoči ga obiskuje jazbec, ob jutranji zori mlade srne. Zvesti par lesnih sov si v duplini ureja gnezdo. Drevesna združba je kot prava družina, s podporo, nesoglasji in težavnimi sosedi vred.
Hrast pooseblja moč in vzdržljivost, je najvišje in najbolj veličastno drevo severne poloble. Za mnoge je simbol upanja za življenje prihodnjih generacij. V filmu drevo postane središče vesolja, ki vrvi od življenja, habitat, ki se nenehno spreminja in prilagaja času dneva, vremenu, letnim časom. Gledalca vsrkata osupljiva fotografija in nikdar enaka zvočna podoba ter mu v meditativnem predahu poglobljenega opazovanja razkrivata krhko ravnovesje živega sveta.
iz prve roke
»Zgodbe v Hrastovem srcu ponazarjajo spektakel divje lepote, in sicer v edinstvenem branju skrivnosti naše biološke raznovrstnosti, da bi razkrile, seznanile in senzibilizirale zahvaljujoč njeni bližini in krhkosti.«
– Laurent Charbonnier, Michel Seydoux
kritike
»Ne boste verjeli, koliko življenja je v in na enem samem dvestoletnem hrastu – vsemogoče živali, od ptic in veveric do miši in insektov, se v tem bujnem, bučnem, razraščenem, kaotičnem, nevarnem ekološkem nebotičniku, babilonskem stolpu inkluzivnosti, v katerega se zaganjajo letni časi, borijo za priznanje in preživetje. Francoski doku Hrastovo srce je tako brutalno precizen in tako imerziven, da ne potrebuje ne dialogov ne naratorja. ZA«
– Marcel Štefančič jr., Mladina