Več kot navaden kino
Obiskovalcem je Kinodvor v prvih dveh letih ponudil več kot 2.800 filmskih projekcij ter več kot 200 spremljevalnih programov in dogodkov s področja avdio-vizualne in drugih umetnosti, z mobilnim kinom pa smo ‘zasedli’ še Ljubljanski grad in Kinodvorišče. Izdali smo skoraj 140.000 vstopnic, v filmski knjigarni, galeriji in kavarni pa se je zvrstilo še dodatnih nekaj tisoč obiskovalcev.
Poleg prikazovanja zahtevnejše in kakovostne filmske produkcije, ki je naše temeljno poslanstvo, nam je že v prvih dveh letih uspelo uresničiti pionirsko delo na področju filmske vzgoje, nastopamo kot koproducent in partner festivalov, izdajamo in posredujemo študijsko gradivo s področja filma in kulturno-izobraževalnega dela, izvajamo predavanja, seminarje in delavnice s področja avdiovizualne kulture ter omogočamo razstavljanje umetniških del, ki se nanašajo na filmsko produkcijo.
Vikendov gong ustvarjalnosti
Gong ustvarjalnosti uredništvo Vikenda podeli posamezniku ali skupini, ki si za dosežke v preteklem letu po njihovem mnenju zasluži posebno omembo. »Mlada, strokovna, prijazna, zagnana, predana in inovativna ekipa Kinodvora se je v dveh letih delovanja izkazala s svojim programom in izvirnimi projekti. Poskrbeli so za obiskovalcem prijazen prostor, ki združuje filmoljube, in punudbo kakovostne produkcije, ki je našla pravo ravnovesje med poudarjeno komercialnostjo in hermetično umetniškostjo. Skrbijo za filmsko vzgojo in užitek zahtevnejših ljubiteljev filma, ki jih popcorn kinoprodukcija ne navdušuje,« je obrazložitev podalo uredništvo Vikenda.
Nagrada Europa Cinemas za najboljši program za otroke in mlade
Prepoznanje ustvarjalnosti v domačem prostoru je praktično istega dne okronala tudi nagrada, ki Kinodvor postavlja na prvo mesto v mreži Europa Cinemas. Ta združuje 2.778 filmskih platen 1.005 kinematografov v 68 državah in 566 mestih, ki sledijo smernicam mednarodne mreže. Te vključujejo: posvečanje posebne pozornosti evropskemu filmu, razvijanje iniciativ, namenjenih otrokom in mladim, promoviranje raznolikosti, razvijanje mreže kinodvoran, ki bo omogočala skupne iniciative na nacionalni in evropski ravni ter podpiranje prehoda na digitalne projekcije.
Nagradi pomenita potrditev, da je Kinodvor tako doma kot v tujini prepoznan po kakovosti in ustvarjalnosti. Za podporo se ob tem zahvaljujemo ustanoviteljici Mestni občini Ljubljana, Ministrstvu za kulturo, ki nam je zaupalo nacionalni projekt filmske vzgoje, večjima pokroviteljema SKB banki in Ljubljanskim mlekarnam, ki skrbita za Kinodvor oziroma Kinobalon, vsem programskim partnerjem in sodelavcem, filmskim distributerjem ter soorganizatorjem festivalov in dogodkov.
15. konferenca Europa Cinemas v Parizu: razmislek o kino obiskovalcih v digitalni eri
15. konferenco mreže Europa Cinemas, ki je potekala v Parizu med 18. in 21. novembrom, je odprl francoski minister za kulturo in komunikacije Frédéric Mitterrand. Konferenca je naštela skoraj 700 udeležencev iz 48 držav Evrope, Sredozemlja, Azije in Latinske Amerike. Dogodka so se aktivno udeležili tudi Wim Wenders, Claude Miller, Thierry Frémaux, Julie Gayet ter raziskovalci Olivier Bomsel, Gundolf S. Freyermuth in Tom Troscianko. Predpremierno je bilo predvajanih 12 filmov.
Debata se je osredotočila na tri vprašanja: realnost tranzicije v smeri digitalnega, novi trendi obnašanja občinstva in širjenje aktivnosti kinodvoran – zlasti v odnosu na generacijo, zaznamovano z internetom. Konferenca je osvetlila različne prakse prikazovalcev ter poudarila potrebo po medijskem opismenjevanju in ohranjanju filmske dediščine ter potrebo po prilagajanju kinodvoran v luči novih medijev in novih pričakovanj oziroma zahtev gledalcev.
Pod drobnogled so bile vzete tudi skrbi neodvisnega sektorja prikazovalcev. Ekonomska kriza je v številnih državah že zarezala v proračune za kulturo in avdiovizualno. Situacija je še posebej prizadela prikazovalce, ki so pri programiranju drznejši. Še resnejši je položaj neodvisnih prikazovalcev na majhnih tržiščih, ki se pri prehodu na digitalno ne morejo zanašati na javne proračune ali kooperacijo distributerjev. Trenutne napovedi kažejo, da se bodo morali kinematografi, ki v kratkem ne bodo izvedli prehoda na digitalno, zapreti. Screen Digest napoveduje, da se bo v takšni situaciji znašlo med 5.000 in 6.000 kinematografov po Evropi.
Prikazovalci so se izkazali za optimistične glede prihodnosti, kar so izkazali s številnimi domišljenimi iniciativami. Nastop digitalne ere je še utrdil prepričanje o nujnosti obstoja kinodvoran kot esencialne sestavine Filma. Kot je spomnil Mitterrand, ostaja »filmska dvorana rojstno mesto filma.«
Nagrade Europa Cinemas 2010 smo prejeli:
- Najboljši program: Skalvijos Kino Centras, Vilna (Litva)
- Najboljši program za otroke in mlade: Kinodvor, Ljubljana (Slovenija)
- Najbolj domiseln podjetnik: Watershed, Bristol (VB)
Nagrado za Kinodvor sta prevzela Koen Van Daele in Barbara Kelbl. Koen Van Daele je na povabilo organizatorjev konference tudi sodeloval na okrogli mizi z naslovom Kako se lahko kino približa spletni generaciji?
Kinodvorov program za otroke in mlade Kinobalon
Program za otroke in mlade Kinobalon smo zasnovali že poleti 2008, ko smo se pripravljali na odprtje novega Kinodvora. Petra Slatinšek, ki je pred tem vodila vzgojno-izobraževalni program animiranega filma Slon na festivalu Animateka, se je udeležila rednega letnega srečanja vodij programov za otroke in mlade mreže Europa Cinemas v Bologni, nato pa sta skupaj z medijsko psihologinjo Martino Peštaj v praksi in teoriji dodelali pojem aktivnega ogleda filma, vodilo programa Kinobalon.
Kinobalonovo načelo je, da morajo film otroci ‘otipati’, da ga lahko zares vidijo. To pomeni približati se filmu ter spoznati njegov kontekst v obliki pogovorov ob filmu in filmskih delavnic. To smo nadgradili še z obilico pedagoških gradiv za učitelje in knjižicami Kinobalon za otroke. Z ilustracijo, besedo in igro skušamo film pojasniti otrokom. Urednica zbirke Kinobalon je Alenka Veler. Gre za našo idejno zasnovo, tudi predstavniki Europa Cinemas so poudarili, da jih drugod še niso zasledili.
Kako hitro se je Kinobalon prijel, je presenetilo celo njegove ustvarjalce. Pokazalo se je, da je mestu manjkal kinematograf, ki bi ponujal kakovosten otroški in mladinski program.
Za otroke in družine smo oblikovali program ob petkih, sobotah in nedeljah popoldne ter v času šolskih počitnic. Izjemno dobro so obiskane so tudi delavnice in pogovori, ki spremljajo filme. Te so za otroke brezplačne, saj menimo, da jim je treba zagotoviti vsaj osnoven dostop do filmskih in filmskovzgojnih vsebin ne glede na njihov socialni položaj. Otrokom omogočimo izraziti filmsko doživetje na načine, ki so jim blizu: prek delavnic, na katerih se sami preizkušajo v filmskem ustvarjanju, pogovorov in dela s filmskimi ustvarjalci ter najrazličnejših ustvarjalnih dejavnosti, na katerih filmsko zgodbo podoživljajo z risanjem, slikanjem, oblikovanjem, gibanjem, plesom, igranjem in glasbo. Poleti smo imeli tudi malo filmsko šolo. V letu 2010 nas je že obiskalo 7.250 otrok in mladih z družinami, veliko pa jih pride tudi na projekcije in dogodke izven Kinobalonovih terminov.
Druga polovica Kinobalonovega delovanja je šolski program. Vsako leto pred začetkom šolskega leta oblikujemo Katalog izbranih filmov za izobraževalne ustanove. Pošljemo ga vsem vrtcem, osnovnim in srednjim šolam v Sloveniji, ki se na njegovi osnovi odločajo za organizirani obisk projekcij v Kinodvoru in tudi v drugih kinematografih v Art kino mreži po Sloveniji. Tudi na šolskih projekcijah oglede filmov spremljajo pogovori in delavnice. Za vzgojitelje in učitelje pripravimo pedagoško gradivo, v katerem film podrobneje predstavimo, ga umestimo v šolski kurikul, v pomoč pa jim je tudi pri pripravi na ogled filma ali pri nadaljem delu s filmskimi vsebinami v razredu.
Kljub temu, da filmska vzgoja v Sloveniji še ni sistematično vpeta v šolski kurikul, je zanimanje veliko in šolske projekcije se v Kinodvoru vrstijo skoraj vsak dan. Mestna občina Ljubljana s programom MOL generacije v zadnjem letu in pol omogoča brezplačen ogled filma in dodatne dejavnosti otrokom v vrtcih in zadnji triadi osnovne šole. V letu 2010 nas bo tako na šolskih projekcijah obiskalo približno 11.000 mladih, s čimer smo dosegli zgornjo mejo svojih kadrovskih in prostorskih zmogljivosti. Prihodnji razvoj bo usmerjen v ohranjanje in razvoj kakovosti in raznolikosti programov, razmišljamo pa tudi o možnostih širitve izven obstoječih prostorov Kinodvora.
Kinobalonovo prizadevanje za vzpostavitev sistematičnega programa filmske vzgoje je poleg Mestne občine Ljubljana letos podprlo tudi Ministrstvo za kulturo, ki je Kinobalon prepoznalo za “prvi kompleksen in vrhunsko zasnovan program filmske vzgoje v slovenskem prostoru”, kar mu je na razpisu za kulturno vzgojo zagotovilo tudi del sredstev za izvajanje programa v letih 2010 in 2011. Upamo, da bo ta podpora v naslednjih letih postala sistemska, saj bi šele to lahko omogočilo dolgoročno načrtovanje razvoja programa in filmske vzgoje ter doslednejše in trajnejše širjenje šolskega programa po drugih kinematografih v Art kino mreži v Sloveniji.
Kinobalonov program do konca leta 2010
Ta vikend Kinobalon gosti novo slovensko mladinsko uspešnico Gremo mi po svoje; v petek ob 17. uri bo ob projekciji potekal tudi pogovor z ustvarjalci filma. Prav tako ta vikend je na sporedu poslastica za oči in ušesa za otroke in odrasle: avdiovizualni koncert Tria Kučma, ki bo v živo ozvočil odlomke izbranih nemih filmov. V začetku decembra gostimo Animateko in njen program Slon, ki predstavlja izbor najboljših kratkih animiranih filmov zadnjega leta in tri celovečerne animirane filme za najmlajše. December pa bo v znamenju Čarobnega srebra, pravljične norveške zimske avanture o ljudstvu modrih palčkov, ki visoko v gorah čuvajo zaklad, ki dan spreminja v noč. Vsako nedeljo ob 11. uri pa so starši z otroki vabljeni na redni Sezamov kotiček.