zgodba
Pred zaključkom programa zdravljenja odvisnikov na podeželju pride Anders v Oslo na razgovor za službo. Poletje se približuje koncu in mesto je polno spominov in skušnjav. Anders tava po ulicah, opazuje neznance in srečuje ljudi, ki so mu bili nekoč blizu. Kljub temu da je star le štiriintrideset let, ima občutek, da se je njegovo življenje že končalo. Prihaja iz dobre družine, je nadarjen in privlačen, a preganjajo ga priložnosti, ki jih je zamudil, in ljudje, ki jih je razočaral … Globoko v noč se duhovi preteklosti v njem bijejo z obetom nove ljubezni in upanjem v novo življenje.
Oslo, 31. avgusta je stilizirana in čustveno silovita drama o človeku, ki na melanholičnem in nostalgičnem postopanju po norveški prestolnici išče razloge za življenje. Drugi celovečerec Joachima Trierja je intimen portret izgubljene generacije in hkrati impresivna urbana elegija.
zanimivosti
Avtorja je pri pisanju scenarija navdihnil kultni roman Izplamtevanje, ki ga je leta 1931 izdal francoski pisatelj Pierre Drieu la Rochelle. Leta 1963 je po njem nastal film Ogenj norosti (Le feu follet) v režiji Louisa Malla. Roman je pri založbi Mladinska knjiga leta 2004 izšel tudi v slovenščini.
iz prve roke
»Vedno se malce razžalostim, ko rečejo, da je tu na Norveškem življenje tako dobro, da nimaš o čem pripovedovati, da nimamo konfliktov. Sploh se ne strinjam. Tudi v življenju srednjega razreda so velike tragedije. /…/ Ko dopolniš trideset let, začneš kmalu opažati, da ima večina tvojih prijateljev družino, otroke, hišo ter račune, ki jih mora plačati. Nenadoma se zaveš, da nisi več dvajset-in-nekaj-letni sanjač, ki gleda v svetlo prihodnost. Prišel je čas, da se sprijazniš s tem, kdo v resnici si. /…/ S koscenaristom Eskilom Vogtom sva se želela osredotočiti na čustveno in skoraj fizično izkušnjo eksistencialne krize. Oslo, 31. avgusta govori o izgubljenosti in tistem specifičnem občutku osamljenosti, ki jo spremlja. /…/ Všeč mi je ideja, da lahko iz nečesa temačnega ustvarimo nekaj lepega. /…/ Mislim, da se tudi v najbolj žalostnih trenutkih v življenju skriva lepota. Življenje ne pomeni samo enega čustva v enem trenutku. Življenje je kaotično. Filmi bi morali to odsevati. Kot režiser si prizadevam ujeti in nadzorovati ta kaos /…/. Oslo, 31. avgusta je tudi zgodba o mestu. /…/ Vedno me je zanimal odnos med spominom in identiteto ter kako se ta povezuje s prostorom. Tisti občutek drugega časa, ki nas prevzame, ko gledamo stare filme in vidimo ulice, avtomobile in stavbe, kakršni so bili včasih … To zbiranje malih trenutkov, ki jih potem lahko vidiš leta kasneje, je moja večna fascinacija nad filmom. Določene kraje v Oslu sem posnel prav zato, da bi ljudje nekoč lahko videli. /…/ Ustvariti igrani film, ki hkrati tudi dokumentira, mi je v zadovoljstvo in zabavo.«
– Joachim Trier, režiser in koscenarist
portret avtorja
Joachim Trier (Kopenhagen, 1974) je odraščal v družini filmskih ustvarjalcev in s super osmičko začel snemati že pri petih letih. Študiral je na European Film College na Danskem ter na Britanski državni filmski in televizijski akademiji (NFTS) v Londonu. Uveljavil se je s kratkimi filmi Pietà (1999), Still (2001) in Procter (2002). Celovečerni prvenec Repriza (Reprise, 2006) mu je prinesel številne nagrade na mednarodnih festivalih. Trenutno pripravlja družinsko dramo v norveško-ameriški koprodukciji, Louder than Bombs.
kritike
»Brezimni eksistencialni strah, ki je poganjal roman in Mallovo filmsko priredbo, v Oslu, 31. avgusta zamenja postmilenijska tesnoba. Film je čudovito izpeljana elegija zapravljeni mladosti in temačnosti dolgega, pogubnega mačka, ki ji sledi; temačnosti, ki jo tu in tam še razsvetlijo bežni utrinki lepote.«
– TIFF, Mednarodni filmski festival v Torontu
»Izvrstno naslikan portret generacije.«
– Whit Stillman, predsednik žirije filmskega festivala v Stockholmu
»Trier pripoveduje svojo zgodbo /…/ z občudovanja vrednim formalnim mojstrstvom. Njegov slog je nekje med igrivostjo francoskega novega vala in premišljeno hladnostjo sodobnih severnoevropskih režiserjev, kakršen je avtorjev daljni sorodnik Lars von Trier.«
– Joost Broeren, De Filmkrant
»/…/ popolnoma linearna zgodba, ki prekipeva od napetosti in večpomenskosti.«
– A.O Scott, The New York Times
»Nastop glavnega igralca je hipnotičen /…/ ena najbolj prepričljivih filmskih upodobitev izgubljene duše v dolgem času.«
– Nicolas Rapold, Film Comment
»Film, ki niti za trenutek ne odvrne pogleda od trpečega človeka v svojem središču, vključuje ravno pravo število znamenitosti, da ga lahko štejemo za družbeni portret – mesto kot hiša strahov, ki jo naseljujejo ljubljeni duhovi; varno zatočišče in hkrati najbolj nežna izmed pasti.«
– Adam Nayman, The Globe and Mail
»Konceptualno preprost, a čustveno kompleksen /…/.«
– Linda Barnard, Toronto Star
»Medtem ko se njegov sorodnik Lars loteva konca sveta v Melanholiji, se Joachim Trier osredotoča na intimen portret konca sveta enega samega trideset-in-nekaj-letnika. /…/ Norveški ekvivalent francoskemu novemu valu, prirejen za enaindvajseto stoletje«
– Boyd van Hoeij, Variety
»Inteligentno in prodorno delo /…/, film, ki le postopoma razkrije svoj pomen in implikacije.«
– Peter Bradshaw, The Guardian
»Nostalgija mu ne pomaga, ali bolje rečeno – to, da je nostalgičen, ga ne reši, ampak pogubi. Anders se boji prihodnosti. Prihodnost ni za mrtve. V času zombificirane socialne države in otrdele družbe je vera v ‘nov začetek’ in ‘drugo priložnost’ le še iluzija, le še opij za mase.« ZA+
– Marcel Štefančič jr., Mladina
»Tako nas potek vseh teh srečanj, predvsem pa način, kako Anders opravi z razgovorom za delo, sprva res bega, saj se film začne s predpostavko samoumevnosti želje po vrnitvi v normalo. A to je le posledica Trierjeve domiselne pripovedne strategije, temeljne dvoumnosti, ki jo vzpostavlja njegova režija, mizanscene, ki nam kaže nekaj, a hkrati sugerira tudi nekaj drugega. Spomnimo se le uvodnih prizorov, tistega kolaža svetlih, sončnih podob mesta (urbani karakter zgodbe je tu potenciran do pravega poklona norveški prestolnici), te čudovite urbane kulise, pod katero pa kmalu zaznamo nekaj zloveščega in mračnega.«
– Denis Valič, Pogledi