zgodba
Nadvse svobodna priredba istoimenske francoske gledališke uspešnice se dogaja leta 1977 v francoskem podeželskem mestecu. Suzanne je pokorna gospodinja, sanjska žena, soproga premožnega industrialca Roberta Pujola, ki svoji tovarni dežnikov vlada z železno roko, prav takšen tiran pa je tudi, ko gre za otroke in ‘trofejno ženo’. Ko tovarniški delavci napovejo stavko in Roberta vzamejo za talca, krmilo tovarne prevzame Suzanne, ki se na presenečenje vseh izkaže za sposobno in odločno žensko. Ko se Robert v vrhunski formi in spočit vrne s križarjenja, pa se stvari zapletejo …
Najnovejši film Françoisa Ozona je komedija, obarvana s pastelnimi barvami, nenavadnim humorjem, globokim razumevanjem enakopravnosti žensk ter odlično igro buržujske gospodinje Catherine Deneuve in njenega komunističnega bivšega ljubimca Gérarda Depardieuja. Francoski mojster satire se z Gospodinjo vrača k čudovito nalezljivemu humorju svoje mednarodne uspešnice 8 žensk.
iz prve roke
»Že dolgo sem hotel posneti film o položaju žensk v družbi in o politiki. Ko sem si pred približno desetimi leti ogledal igro Potiche Barilleta in Grédyja, se mi je nemudoma zazdela odličen material za film. A potreboval sem veliko časa, da sem jo osvojil, da sem ugotovil, kako jo prirediti in posodobiti. Zdelo se mi je, da lahko dosežem ton in razpoloženje »odštekanih« komedij, nisem pa hotel narediti filma, ki bi bil na koncu videti zastarel in odmaknjen od realnosti. /…/ Francosko bulvarsko gledališče je žanr lahkotne, norčave in pogosto karikirane ter pretirane komedije. Po pravilu se spušča v vse mogoče transgresije – družbene, družinske, čustvene in politične –, a na koncu se vedno vse dobro izteče. Občinstvo srednjega razreda se rado smeje vsemu, kar je žgečkljivo ali celo šokantno, strašljivo, če le se na koncu vse povrne v ustaljene tirnice. V svoji priredbi sem skušal zatresti in omajati ta ustaljeni red: Suzanne si kot ženska pribori legitimno mesto v družbi in patriarhalni red obrne na glavo, medtem ko se njen sin zaplete celo v incestno razmerje …«
– François Ozon, režiser in scenarist
portret avtorja
François Ozon (rojen leta 1967 v Parizu) diplomira iz filmske režije na prestižni pariški filmski šoli FEMIS. Sprva snema kratke in dokumentarne filme, leta 1998 pa se s celovečernim prvencem Sitcom uvrsti na program festivala v Cannesu. Film razume kot kompleksno in zahtevno umetnost, s svojimi zgodbami pa vztrajno in pogumno kuka v skrivne kotičke človeške psihologije, ki jih na velikem platnu sicer ne vidimo pogosto. Redka kombinacija humorja, rahločutnosti in psihološkega vpogleda mu je kmalu prinesla mednarodno slavo ter ga uveljavila kot enega najbolj drznih in izvirnih francoskih režiserjev, ki jim niso tuje občutljive tematike, npr. incest, umor, seksualnost, samomor in sadomazohizem, pa tudi poigravanje z različnimi žanri – psihološka drama, komedija, družinska drama, kriminalka, grozljivka in pravljica. V Sloveniji smo si na velikih platnih v redni distribuciji lahko že ogledali njegov muzikal 8 žensk, tragikomedijo Hladne kaplje na vroče kamne, kriminalko Bazen, lani pa duhovit in dramatičen eksces magičnega realizma Ricky.
kritike
»Gérard Depardieu, ki v disku miga na Saturday Night Fever, Catherine Deneuve v rdeči Adidas trenirki in z navijalkami v laseh, hlače na zvonec, sintetične bluze, tapete z grafičnimi vzorci in ostali sočni retro dekor sedemdesetih let, vključno s poplavami gorčične barve. Kaj več bi še hoteli za lahkoten jesenski večer? Ozonova poskočna, teatralna adaptacija v sedemdesetih izjemno popularne gledališke bulvarke nadgradi feministično temo njegove glasbene detektivke 8 žensk. /…/ Zabavno in nostalgično.«
– Špela Barlič, Pogledi
»Viharna satira Françoisa Ozona igra na potencirane klišeje, ki jih spreobrača v nasprotju s pričakovanji. Vloge spolov v družbi so postavljene pod vprašaj, odnosi med lastniki kapitala in delavci pa nikoli dokončno rešeno vprašanje v ozadju zgodbe. Film ne ponudi odgovorov, kot pri vsakem družbenokritičnem delu je njegov cilj probleme zgolj izbezati na površje. A to narediti s toliko humorja in z disko plesno točko Catherine Deneuve in Gérarda Depardieuja je zares pohvalno.«
– Igor Harb, Vikend
»A tako, kot so se Ozon nikoli ni pustil omejevati glede sloga, je tudi glede izbora vsebinskih preokupacij znal kreniti v povsem nepričakovano smer. Tako je tudi tokrat pri njegovem zadnjem delu malce teatralični komediji Gospodinja. Stilno ta povzema pristop cenenih eksploatacijskih komedij iz 70. let, kar postane očitno že pri uvodnih napisih, pa tudi sama zasnova likov, ki so izrazito tipski, brez psihološke globine in posledično možnosti nepričakovanega razvoja, je značilna za tovrstna dela. K temu lahko prištejemo še izrazito teatralično zasnovo dela, ki ga v filmskih vodah drži le raznovrstnost in množičnost prizorišč. A ta cenena obleka Ozonu služi le za to, da njegovi na prvi pogled naivni tematski zastavi, reafirmacija feminizma in delavskega gibanja, sežejo do najširšega možnega občinstva in nato pod njo zaživijo s toliko večjo resnobo. To s presežkom kredibilnosti občinstvu servirata igralski legendi francoskega filma Catherine Deneuve in Gérard Depardieu. Gotovo ne naključno izbrana, saj s svojo karizmo in igralsko večino, na videz preprosti Ozonovi zgodbi dodata povsem nepričakovano dimenzijo. Tako se je Ozon spet izkazal z značilno potezo, provokacijo in čeprav Gospodinja ni njegovo najsijajnejše delo, pa si brez najmanjšega pomisleka zasluži vso našo pozornost.«
– Denis Valič, RA Slovenija
»Prav požgečka vas ob pogledu na Catherine Deneuve, veliko francosko damo svetovnega filma in s svojim obličjem neminljive lepote nekoč nacionalni simbol, kako se gre čisti retro, medtem ko njen šovinistični soprog (stari znanec francoskega filma Fabrice Luchini) v tovarni dežnikov otipava svojo tajnico. /…/ K tej igrivosti filma v duhu »se jih še spomnite« spada še orjaški, kot Orson Welles velik Gérard Depardieu v vlogi levičarskega župana … Če želite v Gospodinji ujeti vse številne filmske poklone ter subtilne pomene Ozonove barvne palete in glasbene izbire, si morate znova ogledati Catherine Deneuve v filmih Jacquesa Demyja … Saj veste, dežniki?«
– Lisa Schwarzbaum, Entertainment Weekly
»Osem let po izjemno priljubljenih 8 ženskah in impresivnem nizu manjših art filmov se Ozon z lahkoto vrača k mainstreamu s še eno duhovito, na trenutke za počit smešno adaptacijo francoske bulvarske satire.«
– Boyd van Hoeij, Variety
»Kakšna bi sploh bila francoska filmska kultura brez kraljice Deneuve na čelu kraljevskega ladjevja? Ta veličastna enigma, ki jih danes ne kaže 67, je pred kratkim prejela 11. nominacijo za nagrado césar (francoskega oskarja), tokrat za glavno vlogo v Gospodinji Françoisa Ozona … V prvi vrsti je film zmagoslavno izrazno sredstvo Catherine Deneuve, ki jo Ozon zasipa s takšno pozornostjo in občudovanjem, s kakršnima vrhunski modni oblikovalec časti svoj model. Naniza celo vrsto pretanjenih namigov na njene filme, ob bok pa ji postavi še drugega galskega velikana – Gérarda Depardieuja. /…/ Sofisticiran in duhovit film!«
– Stephen Holden, The New York Times
»Film Gospodinja, tako kot njegova junakinja, deluje varljivo lahkotno, a se njegova kičasta, prismuknjena razposajenost kmalu umakne presenetljivo tehtni feministični paraboli, ki pokaže, da je osebno vselej najbolj eksplozivna in nepredvidljiva spremenljivka političnega.«
– Karina Longworth, The Village Voice
»Prisrčna komedija z globokim razumevanjem človeške narave ter komičnost, ki jo Catherine Deneuve in Gérard Depardieu (filmu vdahneta toliko zgodovine) ustvarjata že zgolj s svojo prisotnostjo.«
– Roger Ebert, Chicago Sun-Times
»Ne frankofili ne filmski ljubitelji si ne bi mogli želeti kaj več od Ozonove najnovejše in očarljive komedije.«
– Elizabeth Weitzman, New York Daily News
»Hipnotično in sublimno! Deneuve je preprosto čudovita!«
– Paper Magazine