‘Zvezdnica’ filma je 40-letna orangutanka Nénette iz majhnega pariškega živalskega vrta Ménagerie du Jardin des Plantes, prvega zooja v Franciji, ki so ga odprli kmalu po francoski revoluciji. Philibert kamero usmeri v njeno stekleno bivališče in je ne umakne. Ni protiplana, slišimo zgolj glasove ljudi, obiskovalcev in delavcev v živalskem vrtu, s katerimi se režiserjeva asistentka občasno pogovarja. Mi opazujemo Nénette in ona opazuje nas. Film toliko kot o orangutanki govori o ljudeh in njihovih neumnih komentarjih; postopoma se sprevrže v strokovno-analitično ekspertizo o orangutanih, njihovih vedenjskih vzorcih in Nénettini intimni zgodovini.
»Za steklom je Nénette zrcalo. Platno za naše projekcije. Pripisujemo ji vse vrste občutij, namer in celo misli. Ko govorimo o njej, govorimo o sebi. Ko jo gledamo, v podobo vključimo sebe. Kot je izjavil Flaubert: ‘Gospa Bovary, to sem jaz!’, bi lahko tudi jaz rekel: Nénette, to sem jaz. Ona je v tebi. Ona je v nas. Vendar nikoli ne bomo izvedeli, kaj misli oz. ali sploh misli. Skrivnost ostaja. Globoko v sebi je Nénette odlična zaupnica: ohrani vse skrivnosti. To je film o pogledu, o upodabljanju. Metafora za film, še zlasti dokumentarec, kot način lovljenja in ujetja; navsezdnje je snemanje drugih vedno način njihovega ujetništva.« (Nicolas Philibert)
She is 40 years old, lives in Paris, has long, reddish hair, seems lost in thought and has a majestic aura about her: Nénette, the filmʼs star, is an orangutan from the ape house at the Menagerie du Jardin des Plantes. Nénette is a professional: she is relaxed and indifferent as she takes in the parade of people who file past her glass cage daily. From her gallery, she looks down on the goings-on of her younger fellows and watches the visitors, who often just come for her sake.
Nicolas Philibert – filmografija (izbor/selection):
Mesto Louvre / La Ville Louvre (1990); Dežela gluhih / Le Pays des sourds (1992); Biti in imeti / Être et Avoir (2002); Vrnitev v Normandijo / Retour en Normandie (2006); Nénette (2010)