»Če me vprašaš, kaj hočem, ti bom povedala. Hočem vse.«
– Kathy Acker
Carsten in Maggie sta najnovejši zvezdi na danskem gurmanskem nebu. On je virtuozni kuharski mojster, ona pa antropologinja hrane. Ljubita se, imata dva čudovita otroka in vodita eno najbolj vročih restavracij v Kopenhagnu. Njuno življenje je popolno. Skoraj popolno: manjka jima le še prestižna Michelinova zvezdica – in zanjo sta pripravljena žrtvovati prav vse …
iz prve roke
»Tobiasa [Lindholma] poznam že vrsto let in občudujem njegovo delo. Že nekaj časa sem skušal najti projekt, pri katerem bi lahko sodelovala. Imava zelo različne pristope k ustvarjanju filmov: jaz si poskušam stvari izmisliti, on pa si skuša izmisliti čim manj. Najti sva morala skupno točko, temo, kjer bi lahko oba prišla na svoj račun. Izkazalo se je, da je to družina, razmerja; nekaj, kar nama je obema blizu, saj imava oba veliko družino, več otrok. Razmerja so vir neskončnih zgodb, upov in razočaranj. Raziskati sva hotela, zakaj ljudje ostajajo skupaj, sanjajo o družini in zakaj jim včasih spodleti. To je bilo izhodišče. Poleg tega pa sem hotel kot ozadje vključiti industrijo, v kateri ljudje pogosto najdejo partnerja, imajo iste sanje, a včasih težko živijo drug z drugim. /…/ Hrana je večplastno področje, kjer se stikajo kultura, zgodovina in celo politika. Način, kako hrano pridelujemo, gojimo in pripravljamo v kuhinjah, odraža družbo, v kateri živimo. Ta vidik me zanima. Prvo srečanje med Maggie in Carstenom pokaže, da je hrana veliko več kot le nekaj, kar ima dober okus. Carstena zanima, kakšen okus ima, Maggie pa, kaj pomeni. /…/. [V zahodnem svetu] imamo v mnogih pogledih preveč vsega. To je nenavaden problem, toda če hočeš živeti kar najbolj polno življenje, se zdi želja po tem, da bi imel vse, pristna in resnična. Zdi se nam, da imamo pravico imeti vse in sami od sebe zahtevamo uspeh na vseh področjih – tako v zasebni kot v javni sferi. Kako se s tem spopasti, pa je vprašanje, s katerim se sooča marsikdo med nami. /…/ Upam, da se bodo ljudje lahko poistovetili s preprosto zgodbo o iskanju sreče in miru v zelo stresnem okolju. Kako segati po veličini, hkrati pa sprejeti, da je življenje takšno, kakršno pač je.«
– Christoffer Boe
portret avtorja
Christoffer Boe, rojen leta 1974 na Danskem, je za svoj celovečerni prvenec Rekonstrukcija (Reconstruction) leta 2003 prejel nagrado zlata kamera na festivalu v Cannesu, istega leta pa ga je združenje filmskih kritikov FIPRESCI razglasilo za režiserja leta. Njegov film Dosje 64 (Journal 64, 2018), četrta iz serije ekranizacij priljubljenih kriminalnih romanov o policijskem oddelku Q, je bil na Danskem velika komercialna uspešnica.