sinopsis
»Le kakšen greh sem storila, da sem se rodila kot ženska?« se naglas sprašuje Lakshmi, enaindvajsetletna hišna pomočnica v Bombaju, ki dela deset ur na dan, sedem dni v tednu. Ena njenih službodajalk je tudi filmska režiserka Nishtha Jain, ki o svoji hišni pomočnici začne snemati dokumentarni film z namenom preiskati njuno razmerje. Nishtha snema Lakshmi na svojem domu ter pri delu v drugih hišah. Razkrije se, da mlada Lakshmi živi težko in negotovo življenje, polno nepričakovanih bolezenskih in ljubezenskih težav. Nishtha ji s kamero sledi leto in pol ter zabeleži kopico dramatičnih preobratov. Proces snemanja filma začne na samosvoj način vplivati na njuno razmerje in pretresljive dogodke, ki se vrstijo vedno hitreje. Nishtha vedno bolj postaja del življenja svoje hišne pomočnice; prisiljena je v premislek o marsičem, kar se ji je poprej zdelo samoumevno.
izjava režiserke
»Večina indijskih delodajalcev zavedno ali nehote svoje hišne pomočnike obravnava kot manj vredna ali do slabšega upravičena bitja. Nekateri o takšni drži razmišljamo in smo se zavestno odločili, da bomo bolj demokratični, vendar so razredni predsodki še vedno globoko zakoreninjeni v našo kulturo in vtisnjeni v vsakogar izmed nas. Pogosto lahko naletiš na liberalno osebo, ki naokrog razglaša strastne socialistične poglede, obenem pa je povsem slepa za svoje neplačane služabnike, ki ji istočasno pometajo pod nogami. Takšen liberalec sem morda tudi sama!«
Nishtha Jain
kritike
»Filmi, kakršen je Lakshmi in jaz, bi morali biti predvajani v najbolj gledanih televizijskih terminih, po šolah in univerzah. Kot družba postajamo vedno bolj slepi in brezbrižni do obstoja ljudi, ki vzdržujejo naše domove, naša življenja, naša mesta. Takšni filmi odpirajo naše oči in razpirajo naša obzorja.«
Kaplana Sharma, The Invisible Women
»Navzlic dickensovskim podtonom, ki jih porajajo pogledi na umazana legla zanemarjenih otrok in čemernih odraslih v barakarskih naseljih, Lakshmi in jaz nikakor ni didaktična pripovedka, iz katere naj bi gledalec uzrl resnične vrednote življenja. Namesto tega nam Nishtha Jain, osredotočena na kočljivo in pogosto sestrsko razmerje s svojo hišno pomočnico, ponudi iskren pogled na skorajda smešno poimenovan razred ‘domačih pomočnic’.«
Tara Kilachand, Live Mint
»Dejstvo, da Nishtho Jain in njeno kamero medse sprejmejo vsi ljudje v življenju njene hišne pomočnice, je tisto, kar iz tega filma napravlja privlačno pripoved, mnogo pristnejšo in bolj zavezujočo kot sorodni resničnostni spektakli, kakršne te dni nahajamo na televiziji.«
Geeta Sheshu, Hindu Businessline
»Nishtha Jain zbere pogum, da prestopi stoletno mejo in poskusi razumeti, kaj resnično tiči na drugi strani.«
Pragya Tiwari, Mumbai Mirror
»Lakshmi in jaz izstopa iz množice. Nishtha Jain, nadarjena in poetična Indijka, je posnela globoko oseben film o sodobni Indiji.«
Karoline Leth, Danish Film
portret režiserke
Nishtha Jain diplomira na Jamia Mass Communication Centre v New Delhiju. Svojo filmsko kariero začne kot montažerka in korespondentka za več indijskih video časopisov. Študij režije opravi na Indijskem filmskem in televizijskem inštitutu (FTII) in se v novem tisočletju kot neodvisna filmarka v celoti posveti režiranju dokumentarnih filmov. Njeni filmi so redno predvajani na najbolj uglednih mednarodnih festivalih, posvečenih dokumentarnemu filmu, kjer prav tako redno žanjejo tudi številne nagrade.
filmografija
2008 Lakshmi and Me
2007 6 Yards to Democracy
2006 Call it Slut
2005 City of Photos
2002 Shadows Out of Time