Fokus: Viggo Mortensen

Pred drugim zaprtjem (oktobra 2020) smo uspeli prikazati dva filma: 11. oktobra ob 19:00 Za zamudnike: Cesta (The Road, John Hillcoat, 2009) in 13. oktobra ob 21:00 Zelena knjiga (Green Book, Peter Farrelly, 2018).

Viggo Mortensen se je rodil v New Yorku danskemu očetu in ameriški materi, otroštvo pa preživel v Venezueli, Argentini in na Danskem. Po vrnitvi v Ameriko je diplomiral iz hispanistike in politologije, obiskoval igralske delavnice in začel kariero v gledališču. Na filmskem platnu se je prvič pojavil leta 1985 v Priči Petra Weira, kmalu zatem pa je začel dobivati vidnejše vloge, med drugim v Svetlikajoči koži Philipa Ridleyja in režijskem prvencu Seana Penna Indijanski tekač. V devetdesetih letih je sodeloval z režiserji, kot so Brian de Palma (Carlitov zakon), Tony Scott (Škrlatna plima), Jane Campion (Portret dame), Ridley Scott (G.I. Jane) in Gus Van Sant (Psiho), med svetovne zvezde pa ga je na začetku tisočletja ponesla vloga Aragorna v trilogiji Gospodar prstanov režiserja Petra Jacksona. Leta 2005 je pritegnil pozornost kritikov z nastopom v Senci preteklosti Davida Cronenberga, tri leta kasneje pa mu je vloga v še enem Cronenbergovem filmu, Smrtnih obljubah, prinesla prvo nominacijo za oskarja. S kanadskim režiserjem je ponovno sodeloval leta 2011, ko je upodobil Sigmunda Freuda v Nevarni metodi. Film smo predvajali tudi v Kinodvoru, Mortensena pa smo na našem platnu lahko gledali še v priredbi postapokaliptične distopije Cormaca McCarthyja Cesta (John Hillcoat), filmski verziji bitniške klasike Jacka Kerouaca Na cesti (Walter Salles), psihološkem trilerju Dva obraza januarja (Hossein Amini), filmu argentinskega režiserja Lisandra Alonsa Jauja: Raj na zemlji, priredbi kratke zgodbe Alberta Camusa Daleč od ljudi (David Oelhoffen), nekonvencionalni družinski drami Kapitan Fantastični (Matt Ross) in dobitnici oskarja za najboljši celovečerec Zelena knjiga (Peter Farrelly). Vlogi v zadnjih dveh filmih sta Mortensenu prinesli drugo in tretjo nominacijo za oskarja.

Mortensen je tudi pesnik, fotograf, slikar in glasbenik. Leta 2002 je ustanovil neodvisno založbo Perceval Press, ki se posveča zlasti likovni umetnosti, kritičnemu pisanju in poeziji.

S podporo Veleposlaništva Združenih držav Amerike.