Delavnice so namenjene različnim starostnim skupinam otrok: od najmlajših, pri katerih raziskovanje poteka prek vseh čutov in čutil (dotik, sluh, gibanje), do starejših, ki se lahko preizkušajo v igranju s svetlobo, zvokom, animacijo in triki.
Kino iskalnice: kaj je rdeče, kosmato in ždi v kinu? Kje se skrivajo črne žametne zavese? Kakšni so na otip deli projektorja in zakaj se iz kabine kotali velik kolut. Poišči svoj najljubši kotiček v kinu in ga fotografiraj. Prek dotika in iskalnic spoznavamo kino tudi z najmlajšimi gledalci.
Igre s svetlobo in senco: film je snop svetlobe, ki prek naših glav potuje na platno. Kako se to zgodi in kaj če se s svetlobo na tej poti poigramo. Kako nastajajo sence, lahko ločimo senco žoge in jabolka, zakaj ima bel gumb enako senco kot rdeč? S starejšimi učenci že lahko spoznavamo tudi načine mešanja barv na filmu. Z vsemi pa ustvarjamo pisane inštalacije s predmeti, črnilom, barvami, tekočino, prosojnimi in polprosojnimi materiali, lutkami na platnu – tako velikem kot ga lahko najdemo le v kinu.
Pripovedujemo in se igramo z zgodbo: Zgodbo lahko pripovedujemo s pomočjo velikih, natisnjenih kartic ali se ob njej gibamo in spreminjamo. Kako gre zgodba po vrsti, kako se nadaljuje in kaj če se kartice pomešajo? Lahko sestavimo delčke zgodbe skupaj? Kako jih vidiš ti in kako tvoj prijatelj in kakšen konec si lahko izmisliva skupaj.
Risanje na filmski trak: filmski trak je medij, ki nam omogoča neposredno filmsko ustvarjanje: po njem lahko rišemo s flomastri, nanj lepimo nalepke, ga barvamo, luknjamo, praskamo, po njem vlečemo črte. Ko tako ustvarimo sličico za sličico, posamezne kose zlepimo, vstavimo v filmski projektor – in si ogledamo, kaj je nastalo. Če ostane čas, lahko naš novi film tudi ozvočimo.
Kamera na platno: kako so posneli prve filme, ali smo na platnu enaki kot, če smo pred njim, kaj se zgodi, če se od kamere odmikamo ali se ji približujemo, kaj pa če jo obrnemo na glavo. Če vključimo še trike, snemalnim igram ni konca ne kraja.
Predmeti oživijo: v filmih, ki smo si jih ogledali, so oživele črte, risbe, predmeti, pa tudi kaka bolj nenavadna stvar. Poskusimo predmete oživeti še mi kar v kinodvorani. Potrebno bo sodelovanje, potrpežljivost in domišljija, nagrada pa bo kratka animacija na platnu.
Poslušamo: lahko uganemo, kaj se bo zgodilo, če le slišimo zvok in ne vidimo filma? In kako zveni film, če se zvok zamenja? Gledamo filme, ki jih je spodbudila glasba, in poslušamo, kako na filme z zgodbo vpliva zvočna podlaga. Na glasbo tudi rišemo, se gibamo, ustvarjamo s črnilom … Ali pa le pozorno poslušamo, kaj pravijo naša ušesa.
Dejavnosti prilagodimo izboru filmov ter glede na temo, ki jo izberemo skupaj z vami. Spoznajte mentorice in mentorje na delavnicah. Predvsem pa vabljeni k ogledu nekaj utrinkov z delavnic v spodnjem videoposnetku: