Ko Ajako sama prispe na Tajsko, pomaha taksiju, da bi se odpeljala v hotel, a voznik zavije na zakotno gorsko cesto. Prestrašena Ajako skoči iz avtomobila in steče proti bližnjemu gozdu, stran od taksista, ki ji sledi. V gozdu naleti na čednega meniha, nato pa na študenta iz Francije, ki jo odpelje v hišo na obrežju reke, kjer študira. V hiši gospoduje Amari, učitelj tajske masaže. Kljub jezikovni oviri Ajako pod Amarijevim vodstvom v sedmih dneh z umetnostjo tradicionalne tajske masaže znova najde notranji mir. Da bi bilo sodelovanje med liki čim bolj realistično, avtorica igralcem do zadnjega ni zaupala celotne zgodbe, ampak je napotke dajala sproti vsak dan snemanja.
»V mojem dokumentarcu razloži, da ne mara pisati podrobnih scenarijev, saj bolj zaupa igralčevemu improviziranju. Všeč so ji nepričakovane plati snemanja. Pove, da bi jo dolgočasilo vnaprej načrtovati filme. Zanjo bi to bilo, kot bi vetru skušali ukazati, naj piha …«
(Laetitia Mikles o režiserkinem pristopu k filmu)