zgodba
Film govori o Delphine Seyrig ter njeni fascinaciji s knjigo Calamity Jane’s Letters to her Daughter. Nikoli poslana pisma, ki jih je legenda Divjega zahoda Calamity Jane vse življenje pisala svoji odsotni hčerki, so v sedemdesetih letih postala feministični mejnik. Igralka in aktivistka Delphine Seyrig je o Calamity nameravala posneti film, v katerem bi razkrila njeno senzibilnost in poglede na življenje.
Dokumentarec Babette Mangolte, ki je Delphine Seyrig v osemdesetih letih kot snemalka spremljala na raziskovalno pot v Montano, je priložnost za razmislek o feminizmu in materinstvu, poklon ženski ustvarjalnosti, pa tudi zaveza k širjenju zgodb drugih žensk.
iz prve roke
»Na voljo sem imela več Delphininih verzij scenarija, njen storyboard, pa tudi nekaj svojih posnetkov na 16-milimetrski trak. Te sem hotela zmontirati tako, da bi nas popeljali od dejstev k fikciji in od fikcije proti nekemu drugemu, imaginarnemu svetu. V tem svetu živijo karizmatični ljudje, kot sta Calamity Jane in njena hči. Leta 1983 sem imela srečo, da sem lahko posnela sekvenco, v kateri Delphine ne dela drugega kot razmišlja, kako se lotiti projekta. Delphine v avtu, zatopljena v misli, v restavraciji ob branju pisem in zgodaj zjutraj v hotelski sobi – ti prizori so mi omogočili, da sem konec avgusta leta 2019 sestavila Delphinin notranji monolog. V njem ugotovi, kaj bo njen naslednji korak. V svojem filmu sem hotela spregovoriti ravno o tem: kako se ne smemo vdati. In prav to je bila Delphinina največja odlika.«
– Babette Mangolte
portret avtorice
Babette Mangolte je mednarodno priznana eksperimentalna režiserka in fotografinja, živeča v New Yorku. Med njenimi novejšimi deli je film Seven Easy Pieces by Marina Abramović, premierno prikazan na Berlinalu leta 2007. Kot snemalka je med drugim sodelovala s Chantal Akerman; s slednjo je posnela znameniti film Jeanne Dielman, 23, quai du Commerce, 1080 Bruxelles z Delphine Seyrig v glavni vlogi.
Babette Mangolte je znana tudi po obsežnem arhivu fotografij, ki dokumentirajo dogajanje na področju eksperimentalnega gledališča, plesa in performansa v sedemdesetih in osemdesetih letih. Objavila je tudi več esejev, kjer v teorijo prenaša svoje izkušnje režiserke in fotografinje, piše pa tudi o odnosu med estetiko in tehnologijo.
Več na: www.babettemangolte.org