zgodba
Paul živi z mamo v psihiatrični bolnišnici, ki se nahaja globoko sredi mističnega gozda. Kmalu po prihodu najstniške pacientke Glorie med Paulom in dekletom preskoči goreča iskrica. A druženje je prepovedano: Gloria naj bi bila po oceni zdravnikov zelo bolna, Paul pa dekletu verjame, da je resnično v nevarnosti. Ko stvari spolzijo iz rok, skupaj pobegneta. Šele na begu pred norostjo (in morda proti njej) se bolje spoznata.
Paul in Gloria sta ranljiva, naivna in pogumna, a prikazana v tenkočutnem preseku pravljičnega in resničnega.
iz prve roke
»Oboževanje je kruta in poetična zgodba ljubezni, norosti in vere. Popotovanje v srce temine, po reki, ki je zdaj resnična, zdaj iluzorna, in počasi pluje proti ‘deželi, ki je nikoli ne dosežeš’. /…/ Želel sem ustvariti čisti film. Nekakšno molitev, pesnitev, obred iniciacije. Ker sem izbral najstnika, se pogled filma nahaja nekje med otroškim in odraslim. Najstniška zaljubljenost ima rušilno moč. To je silovit občutek, tako močan in uničujoč, a hkrati konstruktiven in osupljiv. Fant se z vso dušo in telesom preda tej totalni ljubezni. Hotel sem se izogniti ljubkosti in moraliziranju, ki je polno prijetnih občutkov. Želel sem film o strasti, o tem, kako bo strast pretresla tega fanta. /…/ Ko zdaj pomislim, vidim, da sem se hotel izpostaviti nevarnosti. Čeprav se sliši klišejsko, sem hotel poseči ven iz svoje cone udobja. Hotel sem priti nekam drugam, z drugačnimi sredstvi. Se destabilizirati. Pogledati v globino svoje duše. Tudi jaz imam meje, ki večinoma izvirajo iz moje izobrazbe, toda hočem jih uničiti in odkriti svoj notranji jaz. Oboževanje mi omogoča takšno intimnost. Hotel sem plesati na robu vulkana, če tako rečem. To me kot filmarja zanima.«
– Fabrice du Welz
kritike
»Izjemni cineast Fabrice du Welz upodobi ta zamaknjeni svet mladih protagonistov v hiper senzualnih analognih podobah in jih transformira v fantastično, nadrealno prvobitno juho poželenja, strasti in obupa: Oboževanje je pravo razodetje.«
– Markus Keuschnigg, /slash Fantastic Film Festival
»Oboževanje je tako lepo in srhljivo kot naelektrena, nora ljubezen, ki jo prikazuje. Odkrije tisto organsko rast mlade ljubezni in ji sledi, medtem ko ta prerašča vse okvire in zavrže bolj urejen naravni red za nekaj kaotičnega.«
– Shelagh Rowan-Legg, Screen Anarchy