zgodba
S suspenzom in morečim vzdušjem nabit politični triler pripoveduje nadvse aktualno zgodbo o izdajstvu, o skritih, mračnih vzvodih globalne politike, ter naposled sporoča, da zgodovino pišejo tisti, ki preživijo.
iz prve roke
»Sem velik oboževalec trilerjev Alfreda Hitchcocka. Obožujem motiv preprostega človeka, ki se nenadoma znajde v popolnoma tujem, grozečem okolju, pri čemer je bil vsak korak, ki ga je popeljal tja, popolnoma logičen. Vse skupaj pa postaja vedno bolj noro. Všeč mi je ta žanr in Hitchcock je bil njegov mojster. Ta navdih sem skušal prenesti v svojo zgodbo: motiv povsem običajnega, brezimnega tipa, ki sprejme običajno službo, ta pa ga pahne v povsem tuj svet. In v ta svet se nato podamo skupaj z njim. Tako meni kot tudi Romanu je pri trilerjih všeč fantastična narativna energija in zanos, ki ju premore ta žanr.«
Richard Harris, avtor izvirne literarne predloge, scenarist
Uspešen britanski »pisatelj v senci«, ki ga za pisanje »avtobiografij« najemajo razne slavne osebnosti, sprejme ponudbo, da bo dokončal spomine nekdanjega britanskega šefa vlade Adama Langa; njegov predhodnik, prejšnji pisec, je namreč nenadoma umrl v nepojasnjenih okoliščinah. Pisatelj odpotuje na majhen, deževen, redko poseljen otok ob vzhodni obali ZDA, kjer se Lang skriva pred medijskim škandalom, ki mu očita vojne zločine. V pogovorih z njim, njegovim kabinetom in redkimi prebivalci otoka pisatelj kmalu pride na sled šokantnim informacijam, ki namigujejo, da je bil njegov predhodnik nasilno odstranjen – ker je odkril isto resnico, ki zdaj muči pisatelja.
kritike
»Romanu Polanskemu res ne moremo očitati, da snema premalo osebne filme. Njegovi filmi – od Gnusa do Kitajske četrti, od Slepe ulice do Podnajemnika, od Macbetha do Devetih vrat, od Rosemaryjinega otroka do Besnila – so avtobiografske psihodrame človeka, ki je preživel nacistični holokavst, pokol svoje žene, zvezdnice Sharon Tate, in svoje ilegalne seksualne impulze – in na koncu obtičal v Švici, v hišnem priporu, v strahu, da ga bodo švicarske oblasti izročile Ameriki. Tudi Pisatelj v senci, posnet po bestselerju Roberta Harrisa, znanega po romanih o alternativni zgodovini, je avtobiografski, oh, pompozno avtobiografski, tako avtobiografski, da je videti kot zagovor pred sodiščem in javnostjo. Polanski se namreč sprašuje: kaj je spolni delikt izpred mnogih let v primerjavi z vojnimi zločini? Ali bolje rečeno: kaj je moj spolni delikt v primerjavi z iraško vojno?«
Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Pisatelj v senci, ki ne skriva, da britansko zunanjo politiko vodi Amerika, da so biografije politikov popolne fabrikacije in da je mesijanski kompleks politikov le bližnjica do vojnih zločinov (in ki ga je Polanski posnel pred aretacijo v Švici, a ga potem menda montiral v hišnem priporu), politiko odpelje tja, kamor sodi: na samotni otok. ZA«
Marcel Štefančič, jr., Mladina