zgodba
Petdesetletna Claire, predavateljica primerjalne književnosti, na Facebooku ustvari lažni profil, da bi vohunila za svojim mladim ljubimcem Ludom. Pod lažno identiteto Clare, privlačne štiriindvajsetletnice, se zaplete v pogovor z Ludovim prijateljem Alexom. Mladenič je nad njo povsem očaran in tudi Claire se kmalu do ušes zaljubi vanj. Resnični svet se vse bolj umika, Claire pa postaja ujetnica svoje virtualne osebnosti …
iz prve roke
»[Roman] se vrti okoli teme identitete. Laži, prevare, resnica, manipulacije in ljubezen: to so mikavne sestavine tega pripovednega labirinta. Poleg romantičnega vidika, ki vključuje številne pomežike žanru trilerja, ima roman seveda tudi močno družbeno razsežnost. Skratka, ta vijugasta zgodba, povedana z različnih vidikov, je ponujala vznemirljive obete za filmsko priredbo. /…/ Med branjem sem takoj pomislil na film Rašomon Akire Kurosawe, v katerem vsak pove svojo verzijo zgodbe, ter na Hitchcockovo Vrtoglavico z Jamesom Stewartom, ki se zaljubi v fantomsko žensko. Na misel so mi prišli še Marivauxova komedija Les Fausses Confidences in Nevarna razmerja Choderlosa de Laclosa, pa tudi Borges in Pirandello. /…/ Claire poskuša svoj notranji konflikt razrešiti tako, da postane nekdo drug. Najbolj se me je dotaknil njen položaj nevidne ženske, tako značilen za ženske po petdesetem letu. A moj namen ni bil odprt napad, problema se nisem hotel lotiti na nož, militantno. Zame je Claire nekakšna ‘antijunakinja’, kompleksna in protislovna obenem. Njena tragična razsežnost je obarvana z destruktivno krivdo. Vendar ponižanje in bridkost premaga z uresničevanjem svoje življenjske sile skozi drugo, izmišljeno žensko. /…/ Rad bi citiral Antonionija s stavkom, ki je tudi v romanu Camille Laurens: ‘Ljubezen pomeni živeti v domišljiji drugega.’ Hotel sem spregovoriti o ljubezni skozi fantazijo te zapletene ženske.«
– Safy Nebbou
portret avtorja
Safy Nebbou (rojen leta 1968 v Bayonnu, Francija) je poklicno pot začel kot igralec in gledališki režiser. Prvi celovečerec Le cou de la girafe je posnel leta 2004. Sodeloval je z igralkami in igralci, kot so Sandrine Bonnaire, Catherine Frot, Gérard Depardieu in Benoît Poelvoorde. Moj najboljši profil je njegov šesti celovečerec.
kritike
»To je slastno nepredvidljiv film, ki se kot njegova sleparska protagonistka /…/ izdaja za nekaj in se počasi prelevi v nekaj čisto drugega.«
– Neil Young, The Hollywood Reporter
»/…/ film preplete trpkega humorja polno značajsko študijo z vznemirljivimi mehanizmi trilerja. /…/ Predstavljajte si, da bi Nancy Meyers režirala Usodno privlačnost, ampak v francoščini, z gosto posejanimi komentarji o politiki spolov. /…/ Safy Nebbou med nezaslišane pripovedne obrate skrije grenko-sladke resnice o človeški naravi. /…/ Presenečenj poln paket, /…/ ki iz gledalca izvablja tako nasmeške kot vzdihe osuplosti, včasih oboje hkrati.«
– Guy Lodge, Variety
»Moj najboljši profil /…/ nas spretno popelje v notranji svet človeka, ki se – zaradi kakršnega koli razloga že – ne čuti več vrednega pozornosti. /…/ Juliette Binoche je izvrstna. Njen obraz se zdi kot ustvarjen za to, da nam v ekstremnem bližnjem planu zgolj z drobnim trzljajem očesa razkrije globino Clairinega žgočega notranjega konflikta.«
– Wendy Ide, Screen Daily
»Režiser naslika portret družbe v oblasti sodobne komunikacije, kjer sanjati z odprtimi očmi pomeni biti le korak stran od tragedije.«
– Fabien Lemercier, Cineuropa
»Novi film Safyja Nebbouja je ravno tako igriv kot pronicljiv. V tem portretu čustveno neuravnovešene ženske režiser na subtilen način raziskuje odklone našega shizofrenega časa, razpetega med silno željo po transparentnosti ter svoje male kupčije z resnico.«
– Ariane Allard, Positif
»V rokah slabšega režiserja bi ta mešanica spletne prevare, lažnih identitet, alternativnih dejstev, poželenja in maščevanja zlahka zdrsnila v film v slogu Prvinskega nagona, vendar Nebbou absurdnosti zapleta preseže s pomočjo svojega najmočnejšega aduta: odličnih igralcev. /…/ Film pripada Juliette Binoche. /…/ S svojo bogato paleto izrazov in gest igralka svojemu liku vdahne pristnost – in s tem vsemu filmu. Binocheva vidno verjame, da je lahko Claire pri petdesetih, medtem ko slednja trdno verjame, da je Clara pri štiriindvajsetih. In s tem gledalcu odpihne sleherni dvom.«- Fritz de Jong, De Filmkrant