zgodba
Tri lokalne zgube, vsaka s svojim fizičnim hendikepom, osnujejo pankovski bend. Manjka jim le še bobnar, ki se utelesi v Driesu, uspešnem, arogantnem pisatelju, naveličanem svojega udobnega življenja.
Pogoj za članstvo v bendu je hendikep in Driesov (edini) hendikep je to, da ne zna igrati bobnov. Dries svoj sestop med »plebejce« vzame kot eksperiment in verjame, da bo druženje s tremi odbitki v njegov rutinirani vsakdanjik vneslo nekaj nihilistične zabave. Izkaže se kot skrajno brezvesten manipulator. Medsebojna nasprotja in frustracije med člani skupine začnejo po njegovi zaslugi preraščati v vedno hujše nasilje. Zdi se, da je trem podivjanim rokerjem nadzor nad lastnim življenjem popolnoma ušel iz rok. Prispejo do točke, na kateri so drug drugemu (tudi dobesedno) pripravljeni piti kri, njihovo edino prihodnost pa predstavlja arhetipski pankovski verz: No future!
zanimivosti
Ex bobnar, celovečerni prvenec belgijskega scenarista in režiserja Koena Mortierja, je posnet po istoimenskem romanu Hermana Brusselmansa (letnik 1957), enega najslavnejših, natančneje najbolj razvpitih sodobnih flamskih pisateljev. Brusselmans, neke vrste belgijski Charles Bukowski, zaslovi v zgodnjih osemdesetih prejšnjega stoletja, kot del nove generacije mladih flamskih pisateljev, kamor na primer sodita tudi Tom Lanoye in Kristien Hemmerechts. Njegova dela so pretežno avtobiografska ali vsaj zasajena v zelo konkreten čas in prostor, napolnjen z resničnimi osebami (v Ex bobnarju tako eno ključnih vlog odigra spomin na pokojnega belgijskega kralja), kar je med drugim eden izmed razlogov, da je Brusselmans star znanec belgijskih sodišč, nekateri njegovi romani pa so bili celo umaknjeni s prodajnih polic. Drug razlog za to je njegov oster, neprizanesljiv jezik, s katerim pisatelj razgrajuje vedno ene in iste motive, pogosto družbene tabuje: alkohol, droge, seks, nasilje in dolgčas. Brusselmans velja za enega najbolj priljubljenih in prodajanih avtorjev v domovini.
iz prve roke
Ex bobnar je privlačen iz več razlogov. Po eni strani sodi v rokenrol nišo, ki jo osebno smatram za izredno hvaležno kinematografsko mikro-biosfero. Za nameček so številne vaške dvorane – v katerih nenehno nastopajo rokenrol bendi, ki upajo, da bodo nekega dne zasloveli – čudaško in smešno okolje. Vsaka vasica na Flamskem ima vsaj en bend, ki je na nekakšen bizaren način postal »svetovno slaven« v svoji majhni vasi. In si tako ustvaril lasten in nič manj klišejski rokenrol svet, kar se pogosto konča v norosti ali zlorabi mamil.
Seveda je najbolj pomemben in zanimiv element filma njegov glavni lik. Na prvi pogled se nam pokaže kot relativno simpatičen in human posameznik, čeprav ga »odlikuje« nekaj arogantnih potez. Živi kot puščavnik, daleč stran od drog in alkohola, stran od »slabega življenja« skratka. Večino časa prebije doma, v varnem zavetju svoje ljubezni, Lio. Zdi se, da je s takšno življenjsko situacijo scela zadovoljen. Ni reven, uspešen pisatelj je, njegova punca pa je eno najlepših bitij, kar jih je kdajkoli srečal. Pa vendar zapusti to varno okolje in se, tako kot grški bogovi, ki so se občasno spustili z Olimpa, spusti med plebejce ter jim pomeša štrene.
Glasba je običajno eden bolj pomembnih elementov v mojih filmih. Kot persona non grata stke zvočno podobo filma in naskakuje podčrtane situacije. Ex bobnar je kot glasbena partitura. Kar se mene tiče, je Ex bobnar predvsem slišen film, ki je logičen v toliko, v kolikor je njegov poglavitni del umeščen v koncertno dvorano. Tako kot v svojem kratkem filmu A Hard Day’s Work tudi tukaj uporabljam lokalne glasbene talente in jih mešam z mednarodno znanimi pesmimi, da se tako ognem vtisu, da filmski liki živijo v svojem, povsem odrezanem svetu.
intervju z režiserjem http://www.youtube.com/watch?…
portret režiserja
Koen Mortier svoj prvi kratkometražni film Ana Temnei zrežira leta 1996. Film prejme številne nagrade, med drugim zlato nagrado na festivalu Worldfest v Houstonu leta 1997. Mortierjev naslednji kratki film A Hard Day’s Work prejme še več nagrad (med drugim tudi nagrado občinstva v Sarajevu leta 1997) in je povabljen na več kot trideset filmskih festivalov po vsem svetu. Leta 1998 Koen Mortier ustanovi lastno produkcijsko hišo, namenjeno predvsem snemanju reklam. Za svoje reklame Mortier prejme kopico prestižnih nagrad, med drugim tri zlate leve v Cannesu v letih 2002, 2003 in 2005. Septembra 2002 Mortier znotraj obstoječe produkcijske hiše ustanovi pododdelek, namenjen produkciji igranih filmov. Začne se delo na filmu Ex bobnar, dokončanem pet let kasneje, ki je Mortierjev celovečerni prvenec.
kritike
»Filmska verzija belgijskega romana je neposreden napad na čutila – trušč in nesnaga vsakega prizora, fizični in moralni razkroj, vse skupaj je tako doživeto in močno, da lahko film že kar vohamo.«
Cinematical
»Ex bobnar je vrtoglavo nasilen in temačen film o priznanem pisatelju, ki zapusti svoje udobno življenje, da bi se pridružil brutalnemu pankovskemu bendu. Film se giblje po prostranstvih absurdnega humorja in je narejen na privlačen, dinamičen način, vendar se boste po ogledu počutili, kot da potrebujete temeljito kopel.«
Jason Solomons, The Observer
»Režiser Koen Mortimer se v svoji bizarni, strahotno nasilni in pretežno briljantni črni komediji približa samemu Gasparju Noéju: njegov film je zmes klasikov, kakršni so Nepovratno, Peklenska pomaranča, Zgodilo se je čisto blizu vas in Veliki koncert.«
Peter Bradshaw, The Guardian
»En izgred se kopiči za drugim, medtem ko se film sprehaja čez spisek politično nekorektnih tabujev in odkljuka enega za drugim: nasilje proti ženskam, pretepanje gejev, usodno zanemarjanje otrok ipd. /…/ Prostori in početja, ki jih popisuje ta film, so pogosto tako odvratni, da silijo k bruhanju – vendar je vse skupaj narejeno s tako intenzivno skrbjo za vzdušje in podrobnosti, da nas nehote posrka v to izmišljeno nižavje. Ki vsekakor ni lepo, prazno pa tudi ne.«
Neil Young, Jigsaw Lounge