Mlado dekle Ajka nelegalno živi in dela v Moskvi. Po porodu prvega otroka v porodnišnici ne doji kot druge matere, temveč uprizori pobeg skozi kopalniško okno. V naslednjih dneh poskuša najti novo službo, ob tem pa molči o svojem zapuščenem novorojenčku. V perutninskem obratu, kjer jo zaposlijo, kmalu izve, da je njen šef odšel, ne da bi nameraval izplačati zaposlene. To še dodatno poveča Ajkino stisko, saj mora nujno poravnati dolg nevarnim posojilodajalcem. Medtem ko dekle mrzlično išče priložnost za zaslužek, se v njej zbudi tudi materinski čut, ki sproži obupan poskus iskanja zapuščenega otroka.
»Začelo se je s suhoparno časopisno statistiko: ‘Leta 2010 so kirgiške matere v moskovskih porodnišnicah pustile 248 otrok.’ Ob novici sem bil dalj časa pretresen: Kako je to mogoče? Kaj je razlog, da se kirgiške matere prostovoljno masovno odrekajo svojim novorojencem in jih zapuščajo v tuji deželi? /…/ Film govori o vseh nas: o tem, kaj se zgodi, ko razmerje med osebo in njenim okoljem doseže take skrajnosti, da ta začne moralno propadati.« (Sergej Dvorcevoj)
Sergej Dvorcevoj
Rojen leta 1962 v Čimkentu, Kazahstan. V Ukrajini se je šolal za pilota, pozneje pa se je vpisal še na Elektrotehniški inštitut v Novosibirsku. Ko si je že nekaj časa služil kruh kot pilot in letalski inženir, se je odločil še za študij filmske režije in scenaristike na Moskovski filmski akademiji ter ga med letoma 1990 in 1993 tudi opravil. Ajka je njegov drugi igrani celovečerni film.