zgodba
Moški ostane sam z otrokoma v napol porušeni hiši sredi osamljene planjave. Ženo mu je ravnokar ubila granata v vojaškem spopadu. Pričakuje nov napad. Namesto tega se pri hiši ustavi potujoča karavana cirkusa Fantasticus. S sabo pripeljejo umirajočega šefa cirkusa. Ali se lahko v pokrajini vojne in smrti zgodi tudi nekaj lepega? Se lahko življenje premakne naprej? Je mogoče spoznanje, da smrt ne obstaja?
Dolgo pričakovani tretji celovečerec Janeza ‘Mikija’ Burgerja govori o vojni skozi sijajen preplet podobe in zvoka ter povsem brez besed. Najboljši film 13. Festivala slovenskega filma je dobitnik šestih vesen in Kodakove nagrade za najboljšo fotografijo.
iz prve roke
»Ko sem se rodil v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, se je zdelo, da so bile temne sile zla poražene v času druge svetovne vojne in bomo živeli v bratstvu, enotnosti in miru do konca svojih dni. Kar je ostalo od vsega tega, so samo lepi spomini na otroštvo. Ko razmišljamo o tem, kako je človeštvo živelo zadnjih nekaj tisoč let, ne dobimo vtisa, da je živelo v miru, ki so ga občasno prekinile vojne. Živelo je v vojni z občasnimi premirji. Za dokaz je treba samo vključiti televizijo. Vojna spreminja svojo obliko, vendar pa to ne pomeni, da ni sestavni del človeške narave in kot taka del okolja, v katerem živimo. Bilo bi iluzorno misliti, da se bo to dejstvo bistveno spremenilo v naslednjih nekaj stoletjih. Circus Fantasticus obravnava vprašanje, kako preživeti v takem okolju. Dogaja se v vojni, ki ni vezana ne na prostor in ne na čas. Lahko bi se dogajal pred stotimi leti ali tri tisoč let v prihodnosti. Ljudje v tem filmu ne govorijo, kar pa ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Če bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami.«
Janez Burger, režiser in scenarist
portret avtorja
Janez Burger (rojen leta 1965 v Kranju), režiser in scenarist, študira na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in na FAMU v Pragi, kjer leta 1996 diplomira iz filmske in televizijske režije. Med drugim režira celovečerna igrana filma V leru (1999) in Ruševine (2004). Circus Fantasticus je njegov tretji celovečerni film. Živi v Ljubljani.
kritike
»Circus Fantasticus prepleta surovi naturalizem z magično poetiko in nam tako odpira popolnoma nov pogled na vojno. /…/ Prizori s tankom in trupli na peščeni obali zanesljivo sodijo v antologijo slovenskega filma.«
– Žirija 13. Festivala slovenskega filma
»Gre za spektakularen film brez besedice dialoga, kar se morda zdi umetniško pretiravanje, a je dejansko eden najboljših slovenskih filmov vseh časov in bržkone eden najboljših filmov, ki bodo letos na naših platnih.«
– Igor Harb, Vikend
»/…/ in vendar ne vem, če sem kdaj na filmskem platnu videl (ob vsem spoštovanju, denimo, Fellinijevega ali Bergmanovega karnevalskega izročila) bolj presunljivo upodobitev temne lepote niča, bolj kristalno sublimacijo veselja do življenja na obzorju smrti …«
– Jaroslav Skrušny, Ekran
»Smehu se pridružuje jok, življenje se izteče v smrt. Vmes se lahko zgodi fantastična magija. /…/ Burgerjev film deluje skoraj parabolično, zagotovo pa arhetipsko. Različni liki predstavljajo različne časovne in tudi psihične ter mentalne faze slehernika, so pa hkrati tudi unikatni, kot je unikaten vsak slehernik.«
– Leonora Flis, Pilot
»V vojno postavljeno fantazijo odlikujeta dotik magičnega realizma in zdrav odmerek vzhodnoevropskega absurda. Film, postavljen v neimenovano deželo sredi povojnega konflikta, ima navzlic evropskim partnerjem in odsotnosti dialoga nezgrešljiv balkanski videz in ton. Nekatere gledalce bo očaral koncept potujočega cirkusa, ki spominja žalujočo družino, da življenje teče naprej, drugi se bodo priklonili klovnovskim nosovom in vztrajanju v zdravi zabavi.«
– Jay Weissberg, Variety
»Elegantna vaja v klasičnem evropskem magičnem realizmu«
– Screen International