zgodba
Smučar Jomar doživi živčni zlom. Po odpustu iz psihiatrične bolnišnice se izolira od ljudi in zaposli kot čuvaj slabo obiskanega smučišča nekje na jugu Norveške. Golta tablete, kadi marihuano in veliko pije. Potem nekega dne izve, da je morda oče štiriletnega otroka, ki skupaj z materjo, Jomarjevo nekdanjo punco in razlogom za njegov živčni zlom, odrašča nekje daleč na severu države.
Novopečeni oče požge svojo kolibo, si oprta petlitrsko plastenko žganice, zajaha motorne sani in se odpravi na sever, na čudno in poetično potovanje prek zasneženih prostranstev Norveške.
Na tej hipnotični odpravi prek nadrealnih arktičnih krajin Jomar nenehno srečuje sorodno nežne in zbegane duše, ki mu pomagajo, da vztraja na svoji poti proti svetlejši plati življenja.
Rahločuten, duhovit, zasanjan in žanrsko neopredeljiv film, ki ga dejansko še najlepše opiše promocijski slogan: Antidepresivni film ceste – brez ceste!
iz prve roke
»Leta 2005 me je doletela depresija, ki se je kmalu sprevrgla v kronično tesnobo in serijo paničnih napadov. Nekega dne sem med sprehajanjem naletel na staro žičnico, s katero sem se prevažal kot otrok. Obstal sem, ostrmel in razmišljal o vseh čudnih ljudeh, ki so upravljali s to žičnico in delali na smučišču. Vedno so bili razdraženi in utrujeni, iz njihove sape je redno vel alkohol. V tem trenutku je v moji domišljiji oživel glavni junak filma Jomar.
Glavno vlogo v filmu igra Anders Baasmo Christiansen, izkušen in znan norveški igralec. Preostanek igralske ekipe sestavljajo pretežno začetniki, veliko vlog pa sem zaupal tudi prijateljem ali ljudem, ki smo jih srečevali na lokacijah.
Potovanje z juga na sever, ki ga v filmu opravi glavni junak, je dolgo 1100 kilometrov. Da bi prihranili čas in denar, smo snemanje osredotočili okrog dveh poglavitnih regij na jugu in na severu, približno 500 kilometrov severno od polarnega kroga. Snemali smo februarja in marca, v najhujšem zimskem obdobju, kar je predstavljalo velikanski izziv za vso ekipo.«
Rune Denstad Lango, režiser
portret režiserja
Preden je posnel Sever, svoj celovečerni igrani prvenec, je imel Rune Denstad Lango za seboj že desetletno kariero izkušenega režiserja in producenta dokumentarnih filmov, med katerimi sta dva doma na Norveškem doživela tudi kinematografsko distribucijo. Že v svojih dokumentarnih filmih je izkazoval neobičajno razumevajoč in topel pristop do obravnavanih likov, kar je zdaj prenesel tudi v zvrst igranega filma.
kritike
»Ironična komična drama Sever, nadvse primerno podnaslovljena kot »antidepresivni film ceste brez ceste«, v središče pozornosti postavi zagrenjenega, malodušnega tridesetletnika, ki se omahljivo odpravi na dolgo popotovanje prek spektakularne arktične pokrajine v iskanju smisla življenja. Film je v vizualnem smislu prečudovit, zadržana igra nastopajočih spominja na filme ceste Jima Jarmuscha. Potencial za kultno uspešnico.«
Variety
»Sever je film ceste, v katerem ceste praktično ni spregled; ukvarja se z nekdanjim športnikom in njegovim begom pred depresijo, ki ga popelje na neobljudena prostranstva norveških pogorij, v resnično osupljivo pokrajino.«
Screen International
»Sever, otvoritveni film sekcije Panorama na festivalu v Berlinu leta 2009, ima vse elemente pritajene uspešnice. Na obeh festivalskih projekcijah je bil ta zanesljivo režirani prvenec sprejet izredno toplo. Film se spretno ogiba pastem psihološke drame in na popoln način vzdržuje ravnovesje med melanholičnim in komičnim /…/ je verjeten in sposoben poseči v človeško dušo /…/ priklon ameriškim koreninam, ki jih je Langlo preoblikoval v šarmantno, črnohumorno norveško pripovedko.«
Cineuropa