Filmi Pedra Almodóvarja so po vizualni plati od naslovnega napisa do odjavne špice dodelani do zadnje podrobnosti. Filmske podobe so iz kadra v kader polne premišljenih, močnih, nasičenih barv. Scenografija je tako značilna, da bi Almodóvarjev film gotovo prepoznali tudi brez enega samega igralca ali ene same – do zadnjega šiva premišljeno oblečene – igralke. Pozoren gledalec lahko ob ogledu filma opazi zanimive plakate, slike in druge skrbno izbrane predmete, ki so včasih videti kot postavitev v kateri od arhitekturnih revij notranjega oblikovanja. Vsak film ima zelo prepoznavno celostno podobo: uvodna špica je skrbno oblikovana, tipografska postavitev črk je vedno usklajena z vsebino in vzdušjem filma. Almodóvarjevi filmi so – če jih razstavimo na vizualne elemente – pravi šolski primeri vizualnega oblikovanja s podobo in barvo.
Celovitost vizualne podobe Almodóvarjevih filmov pa ni omejena le na film, nadaljuje se tudi pri njegovi promociji, zlasti plakatu. Da bi preverili to trditev, je dovolj, če pogledamo originalne plakate za špansko distribucijo filma ali plakate, ki so jih pripravili za festivale. (Zanimivo je tudi, da so Almodóvarjevi filmi med tistimi, za katere še vedno nastajajo novi plakati – številni oblikovalci kar tako, iz veselja, ustvarjajo svoje različice plakatov, ki večinoma nimajo naročnikov.) Ko pa filmi potujejo v druge države, na druge trge, nekateri distributerji povzamejo vizualne predloge originalnih plakatov in naročijo le jezikovno ustrezno različico, nekateri ambiciozno naročijo novo oblikovalsko delo, nekateri pa vse skupaj prepustijo … komurkoli, ki nekako spravi stvar do tiska. Na razstavi, ki smo jo pripravili, gre za primere plakatov ob distribuciji Almodóvarjevih filmov v Sloveniji (v zbirko je zašel tudi plakat za tedanji jugoslovanski trg). Pri večini gre za jezikovne različice originalnih plakatov, z bolj ali manj uspešno grafično »pretvorbo« črk in napisov.
Razstavljeni plakati in fotografije so iz zbirke Slovenske kinoteke.