Ponoči, ko ljudje spijo, nekateri glasovi ostajajo budni.
Podnevi ljudje živijo, kot da noč ne obstaja.
zgodba
Mojca je že dolga leta radijska voditeljica, še posebno rada vodi nočne pogovore, ko se na njena povabila k telefonu odzivajo najrazličnejši ljudje. Škafar je iz množice posnetkov nočnih pogovorov izbral izjave preprostih ljudi, ki spregovorijo o sebi, svojemu delu in težavah. Pogovori so včasih otožni, drugič veseli, nikdar pa dolgočasni. Predvsem so čustveni – in iskreni, za kar poskrbi tudi Mojčin glas, ki s toplino človeka očara, ga sprosti in pripravi do iskrenega čustvenega odziva. Mojce v kratkem filmu ne vidimo, sploh pa ne s svojim glasom; Škafar glas podlaga s posnetki s super osmičko, na katerih vidimo: solkanski most, Prešernov trg, vhod v cerkev, tekače na ljubljanskem maratonu, vragolije v vodnem parku, upokojence v mestnem parku, podeželsko cesto, šahovnico, pivca piva in ženski obraz (Mojco?), obsijan s soncem.
iz prve roke
»Nočni pogovori z Mojco je filmski pankrt, deseti brat, samorastnik … moj lepi pozabljenec. Nastajal je osem let. V tem času sem nanj v glavnem pozabljal, a se vedno znova spet spomnil, v krasnih utrinkih, iz katerih je naposled stkan …«
Vlado Škafar
»Vedno so me zanimali glasovi, ki ostajajo budni čez noč, glasovi, ki so sami in si želijo biti slišani. Mojca je bila ena redkih radijskih ljudi, ki je odprla telefone in prostor za vse ljudi in edina, ki je odprla svoje srce tako, da ji ljudje niso le zaupali, ampak jo imajo zares radi. Bila je lepotica in zvezdnica televizijskih ekranov, pa je rajši izbrala radio. Ljudje z vseh koncev Slovenije in vseh starosti so se ji pridružili in skozi leta je zrasla velika nočna skupnost, ki si deli, kar jim leži na duši in v srcu. /…/
Želel sem začeti daleč od ljudi, da se gledalec lažje potopi v film in v svojo meditacijo. Počasi prihajamo ljudem bližje in na koncu, upam, pademo vanje kot v široko morje.«
Vlado Škafar za Journal Daily FID Marseille
»Biološko težke nočne ure ostalih napovedovalcev niso privlačile, meni pa se je zdel ta čas čaroben. Kot bi se z uvodno glasbo nočnega programa odprl nek nov svet, v katerem se ljudje dotaknemo drug drugega. /…/
Pogovarjamo se o vsem, kar želijo: o ljubezni, umetnosti, sporu med starši in otroki, nezvestobi, domačih živalih, … Če bi se radi pogovarjali, pa jim je nerodno, jih sprostim tako, da jim zastavim kako uganko, potem se ponavadi razgovorijo. Velikokrat se krešejo mnenja, zbudi se celo huda kri. Pojma nisem imela, da so ljudje tako osamljeni in da jih ponoči toliko posluša radio. /…/
Z Vladom sva se spoznala na nekem pogovornem večeru, pojma nisem imela, da je bil po naključju tudi on moj nočni poslušalec. Ukvarja se s filmom in predlagal mi je, da bi o mojem nočnem programu posnel film. Takega komplimenta za svoje delo še nisem doživela. In tako se je začelo … Na film sem zelo ponosna. Vlado je uspel s pretanjenim občutkom za človeško dušo zajeti raznolikost, otožnost in humor nočnih pogovorov. «
Mojca Blažej Cirej
kritike
»Magični intimni portret.«
Simon Popek, direktor Festivala dokumentarnega filma
»/…/ kot bi gledal v časovno brezno: če namreč Stari most, Peterka: leto odločitve in Otroci motrijo tok časa, so Nočni pogovori z Mojco meditacija o času, ki je obstal. In kako čustveno izčrpljive, pogosto uničujoče so te zgodbe.«
Olaf Möller, Film Comment
»Je Mojca morda res zvočni avtoportret neke dežele?«
Jean-Pierre Rehm, direktor festivala FID Marseille
nočni pogovori
FRANCI: Jaz imam še zmeraj vašo sliko,čeprav to marsikakšen nima več, ko se poroči …
MOJCA: Nikomur ni treba biti sam, če tega noče.
MIHA: To noč sem preklopil na vašo postajo, ker sem ležal v temi in mi še ni bilo za spati. Ampak potem je prišla tista melodija, ki se vedno zavrti po polnoči, ki marsikomu predstavlja tisto, kar se spomni že od otroštva …
MOJCA: Pa ste zadovoljni z dnevom?
MIHA: Pravzaprav ja, zelo … hvala …
MOJCA: No, fino. To je kar ena krona, ko človek od vznemirjenja še malo ne zaspi, saj najkasneje ob dveh vas bo pa zmanjkalo.
MIHA: No, super. Zdaj pa sploh, ko sem še z nekom to …
MOJCA: … podelil.
ANGELA: … meni zdaj ni ostalo drugega, kot da tu čez okno gledam, ptice občudujem, kako so svobodne… človek pa ni …
RUDI: Potem mi je pa sin enkrat za mizo rekel, ati, zakaj nam lažeš? Takrat se mi je odprlo in hvala bogu, da je dobil toliko moči…
BISERKA: Danes sem si po dolgem času pobarvala lase, na blond, kot nekoč, ker midva preživljava zdaj mladost…
VESO: Ta beli tovornjak, ki vam je pomežikal, to sem bil jaz!
MATEJ: Trenutno imam sintesajzer razkopan do konca in ga ne znam nazaj sestavit. Sploh ne vem, kaj se grem, ker nimam pojma o tem. Ta zgodba s sintesajzerjem se lahko na življenje prenese. Na začetku je vse enostavno, potem se pa začne komplicirat in na koncu rata filmska zgodba.
MOJCA: O, Matija, živjo, glej ga prijatelja stalnega. Kaj novega v vašem življenju?
MATIJA: Nič.
MOJCA: Ste se poročili ta čas? Kaj otrok?
MATIJA: Žal še ne.
MOJCA: A, dejte ga lomit!
MATIJA: Vse po starem.
MOJCA: No, tudi to je v redu.
MATIJA: Po starem tudi, da poslušam oddajo. Danes nisem bil siguren, če je, pa sem rekel, boljše, da poslušam in ste res vi …
MOJCA: Zlati ste, a sami praznujete zdaj te praznike?
VERKA: Popolnoma sem sama. Imam hčerko, imam vnuka, ampak sem sama.
MOJCA: Lahko noč.
IVAN: I love you…
MOJCA: Nič ne bom rekla…