zgodba
Ko mož Katalin Varga odkrije, da ni Orbánov oče, ženo pri priči vrže iz hiše. Pod pretvezo, da gresta obiskat bolno babico, se mati in sin odpravita proti Karpatom, kar za Katalin pomeni vrnitev tja, od koder je zbežala in kamor se ni želela nikoli več vrniti.
S srebrnim medvedom za zvočno oblikovanje nagrajeni filmski prvenec je preplet cestnega filma in pripovedi o maščevanju ter sočutna filmska študija o travmatičnih posledicah posilstva.
iz prve roke
»V filmu Katalin Varga sem želel pripovedovati o zelo tradicionalnih temah maščevanja in odrešitve. Ta motiv je v družbi zelo močan in poln protislovij. Po zakonu je osebno maščevanje zločin, politično maščevanje pa je dopustno. Poleg tega gre za enega redkih zločinov, ki jih vsi lahko razumemo.«
Peter Strickland, režiser in scenarist
portret avtorja
Peter Strickland se rodi v angleškem mestu Reading leta 1973. Pri devetnajstih za amaterski oder spiše priredbo in režira Kafkovo Preobrazbo. Nato se posveti filmu ter na super8– in 16-milimetrski trak posname več kratkih filmov. Leta 1996 ustanovi glasbeno-kulinarično skupino The Sonic Catering Band in z njo nastopa vsevprek po Evropi. Katalin Varga je njegov celovečerni filmski prvenec. Gre za povsem neodvisno produkcijo, ki se je počasi odvijala skozi štiri leta. Peter Strickland danes živi na Madžarskem, kjer poučuje angleščino.
portret glavne igralke
Hilda Péter, filmska Katalin Varga, se leta 1978 rodi v transilvanskem mestecu Sfântu-Gheorghe. Študira igro in velja za eno najbolj uglednih romunskih gledaliških igralk mlajše generacije. Katalin Varga je njen prvi nastop v filmu.
kritike
»Ruralni feminizem kot upanje in vendetta. Ubila bom Billa, le da se maščuje ruralna retro Romunka.«
Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Stricklandova veličina je v tem, da /…/ ne pozabi, da je film noir presadil v naravo, med hribe, gozdove in travnike – pripovedovanje zgodbe, odisejade fatalistične kmetice, ki doživi feministično spreobrnitev, namreč ne prepusti banki žanrskih konvencij, ampak prav šepetu in šklepetu narave, ekspresionističnemu, megličastemu, metafizičnemu pulziranju hribov in gozdov, ki o osamljenosti ženske v patriarhalni družbi vedo toliko kot Ubila bom Billa. ZA«
Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Katalin Varga je čudaški, skrivnosten in bolj kot ne dvoumen film; njegova energija in suspenz sta namreč posledica elegantnega zadrževanja informacij in zamegljevanja dejstev, kar je eden predpogojev za dober triler. Prvenec Petra Stricklanda ni kakšna urbana kriminalka, temveč pastoralni road movie z elementi feminističnega filma maščevanja. Kombinacija ni ravno pogosta, Bergman je podobno topiko – in z natančno skandinavsko ikonografijo 14. stoletja – obdelal v Deviškem vrelcu (1960). /…/ Katalin Varga /…/ udarja z močjo najtršega žanrskega filma; je prepričljiva, elegantno zvočno oblikovana in drzno realizirana transgresija, kakršnih v evropskem filmu primanjkuje.«
Simon Popek, Delo
»Brezčasnost pokrajine, zajete v Stricklandove široke kadre, pospremljena s trdostjo, celo neizprosnostjo podeželske družbe, v katero je vsajeno dogajanje, pridaja videnemu pravljično ali, če hočemo, religiozno plat /…/ V tem vzdušju počasi vzklije arhetipska pripoved o maščevanju ženske nad zagrešiteljema posilstva, med katerim je bil spočet njen sin.«
Dušan Rebolj, Slovenske novice
»Strickland pripoveduje staro, že tisočkrat povedano zgodbo, se pa je trdno odločil, da jo bo povedal tako kot še nihče pred njim. Nasloni se na arhetipske situacije, jih razvije do te mere, da jih prepoznamo, nato pa nas potegne za nos.«
Špela Barlič, Ekran
»Zgodbo o ženski, ki z vozom in sinom potuje po hriboviti Transilvaniji potem, ko jo je mož odslovil, ker je izvedel, da je njun otrok plod posilstva, se zdi po eni strani folkloristična bajka, ki po vizualni pripovedni ekspresivnosti malce spominja na Noč lovca Charlesa Laughtona. Po drugi strani pa film lahko beremo tudi feministično.«
Mateja Valentinčič, TV Slovenija 1
»Evropsko odkritje leta na lanski podelitvi nagrad Evropske filmske akademije je kritike navdušilo z drugačnim pogledom na znane probleme.«
Tina Bernik, Žurnal24
»Katalin Varga je nepozabna, zlovešče lepa ruralna tragedija z motivom maščevanja. Je sijajno posneta in subtilno zmontirana, z neverjetno bogatim zvočnim oblikovanjem.«
The Guardian
»Najboljši film, kar sem jih videl na letošnjem festivalu v Berlinu, ni imel nobenih zvezd. Katalin Varga se ponaša z briljantnim vzdušjem in pripoveduje zgodbo o kmetici, ki jo mož vrže iz hiše, ko ugotovi, da njun otrok v resnici ni njegov, temveč posledica posilstva pred enajstimi leti. /…/ Film vzbuja čustva s pomočjo osupljivega součinkovanja zvokov in podob, za nameček še podloženih s tesnobno glasbo. Gre za režijski prvenec, ki je mirno primerljiv z Lakoto Steva McQueena.«
The Observer
»Katalin Varga je film, ki je prišel skoraj dobesedno od nikoder ter nato presenetil in očaral. Gledamo ga kot mešanico Bergmanovega Deviškega vrelca in filmov, kakršne snema Francoz Philippe Grandrieux. Ponaša se s surovo močjo in o resnicah človeške narave ne želi govoriti na lahkoten način.«
indieWIRE
»Katalin Varga Petra Stricklanda je pastoralna tragedija. V vizualnem smislu spominja na slikarske, bukolične prizore ruralne Madžarske, kakršne smo lahko videli v filmih Miklósa Jancsa. Vse skupaj poudarjajo zvoki madžarskih in romunskih ljudskih pesmi, ki pa se pojavljajo samo v okruških (sledeč vzoru Bressona), da gledalcev ne bi preveč odvrnili od čustvovanja naslovne junakinje, ki je sicer pritajeno, a vseeno silovito.«
The Hollywood Reporter
»Delo malo znanega britanskega režiserja Petra Stricklanda, Katalin Varga, je posneto z občutkom za poetično melanholijo in blagoslovljeno z eterično zvočno podobo pogosto povsem nezemeljskih šumov.«
Sight & Sound