zgodba
Načelnik Nelu policistu Cristiju dodeli nalogo, da sledi najstniku Victorju in ugotovi, od kod mladeniču zaloge hašiša, ki ga ponuja svojim sošolcem. Ko se Cristi loti preiskave, spozna, da je Victor čisto navaden otrok, ki občasno s prijatelji pokadi kakšen džojnt. Toda v Romuniji je ponujanje droge kaznivo dejanje. Ker se Cristi zaveda, da bo romunski zakon kmalu podvržen usklajevanju z evropsko zakonodajo, Victorja noče aretirati. Zakaj bi otroku uničil življenje zaradi prestopka, ki v kratkem sploh ne bo več kazniv? Cristiju se to zdi neodgovorno in Victorja ne želi imeti na vesti. A kaj ko njegovi nadrejeni besedo »vest« razumejo povsem drugače.
Potrpežljiv, precizen, ljubeč in vrhunsko zrežiran potret klasične, večne dileme med osebnim prepričanjem in družbenimi pričakovanji, med etiko in moralo. Enkraten film tudi v toliko, v kolikor gre za – resda precej nevsakdanjo – kriminalko, se pravi žanrski film, in v isti sapi za poglobljen filozofski esej o izmuzljivem pojmu morale.
iz prve roke
»Navdihnila sta me dva dogodka. V časopisu sem bral o fantu, ki so ga policisti aretirali zaradi preprodaje hašiša, prijavil pa ga je lastni brat. Obenem pa sem se pogovarjal tudi s prijateljem policistom, ki mi je zaupal, da nekega primera ni hotel razrešiti, ker se je bal, da bo imel potem slabo vest. Na podlagi teh dveh zgodb sem začel pisati scenarij. /…/
Med pripravami za film sem si ogledal veliko kriminalk, vendar moram poudariti, da sta na film Policijski, pridevnik vplivala zlasti dva druga filma, ki sem ju videl. Prvi je Bressonov Žepar (Pickpocket, 1959), drugi pa Antonionijeva Povečava (Blowup, 1966). Moj film vsebuje dolge sekvence brez dialogov, v katerih prihaja močno do izraza govorica telesa. Zato sem med snemanjem veliko premišljeval o omenjenih filmih kot virih navdiha, tako v smislu mizanscene prizorov kot tudi ustvarjanja vzdušja.«
Corneliu Porumboiu, režiser in scenarist
»Ko smo se o filmu pogovarjali, je Corneliu posebej poudaril, da želi posneti film o besedah, njihovem pomenu. Kako lahko ta vznikne iz določenih okoliščin. O razmerju med pisano in živo besedo. To je bila tema, ki je v zadnjem času pritegnila njegovo pozornost in kot cineast se jo je odločil obdelati tako, kot sam najbolje ve – s filmom.«
Vlad Ivanov, igralec
potret avtorja
Corneliu Porumboiu, rojen leta 1975, velja za enega najpomembnejših akterjev tako imenovanega novega vala romunskih avtorjev, ki je globalno filmsko kulturo presenetil in pretresel v drugi polovici prvega desetletja novega tisočletja in kamor sodijo imena kot npr. Cristi Puiu (Smrt gospoda Lazarescuja) in Cristian Mungiu (4 meseci, 3 tedni, 2 dneva). V tej prestižni družbi se je Porumboiu znašel že po zaslugi svojega prvega celovečernega filma, črne komedije Smo imeli revolucijo ali ne? (A fost sau n-a fost?, 2006), s katero je požel kopico prestižnih mednarodnih nagrad (med drugim tudi zlato kamero za najboljši prvenec v Cannesu) in si utrl pot na platna domala vse Evrope – film je bil v redni distribuciji Cankarjevega doma predvajan tudi v Sloveniji. Policijski, pridevnik je njegov drugi celovečerni film.
kritike
»Učna ura etične semantike! Policijski, pridevnik je v izrazu minimalistično asketski, v poanti pa briljantno luciden film, ki opazuje mladega policista pri zasledovanju-opazovanju treh najstniških uživalcev mehke droge. /…/ Film si vzame svoj čas in zahteva potrpežljivega gledalca, ki pa bo zato na koncu nagrajen: v zadnji, v realnem času posneti sekvenci se dobesedno na straneh slovarja romunskega jezika spopadeta policistov etični kredo na eni strani in kazenski zakonik na drugi, torej primarni človekov občutek za pravičnost in brezbrižno trmasta črka zakona. Film tako s tematizacijo antagonizma etika – zakon, podčrtanega z lingvistično-semantično učno uro, zelo izvirno razgalja sodobnega družbenega duha. Ta pa časovno in geografsko nikakor ni omejen le na aktualno Romunijo.«
Ženja Leiler, Delo
»Še ena romunska mojstrovina; film, ki na prvi pogled ne govori o ničemer, a se izkaže, da pravzaprav govori o najpomembnejših stvareh v življenju.«
Ingrid Kovač, Ekran
»Zahteva svoj čas. Kake tri četrt ure. A ne brez razloga: mojstrska in duhovita parabola o delikatnem antagonizmu med moralnim zakonom policista in uradniško birokratsko pravnim razumevanjem sveta njegovega kaj-pravi-slovar-romunskega-jezika šefa. Zelo lokalno, zelo univerzalno. (Spet ti Romuni!)«
Ženja Leiler, Ekran
»Prvi proceduralni krimič o semantiki.«
Simon Popek, Ekran
»/…/ Podobno genialnost zaključka nam na letošnjih Perspektivah ponuja film romunskega režiserja in scenarista Corneliuja Porumboiuja Policijski, pridevnik. Gre za drugi film 34-letnega filmskega genija, ki smo si ga že leta 2006 zapomnili po izjemnem prvencu o komičnem prevpraševanju romunske zgodovine Smo imeli revolucijo ali ne? Porumboiu, ki si je na letošnjem Cannesu prislužil nagrado žirije v sekciji Poseben pogled in nagrado FIPRESCI, se tokrat na skrajno izviren in nepredvidljiv način spopada s povsem antigonskim vprašanjem nasprotovanja državnih zakonov in morale. Celotno dogajanje mojstrsko umesti v zdolgočaseno in statično romunsko policijsko birokracijo, znotraj katere pa se ob zaključnem miselnem stampedu odvije prava vaja v heglovski dialektiki. Kakšen je torej slovarski pomen besede ‘policijski’?«
Tisa Vrečko, Radio Študent
»Film, ki ga je bilo pri dodeljevanju nagrade nemogoče spregledati – zaradi njegove dognane estetike, naracije, vodenja igralcev ter družbene angažiranosti in filozofskega vpogleda.«
Mednarodna žirija festivala LIFFe 2009: Dana Linssen, Elma Tataragić, Martin Turk