S pomočjo redkih arhivskih posnetkov, novejših studijskih snemanj ter pogovorov z glasbeniki in ljudmi, ki so z založbo tesno povezani, vstopimo v zaodrje ter odkrivamo njeno navdihujoče poslanstvo, ki ostaja še kako aktualno tudi v današnjem času. Spremljamo nastajanje novega albuma, na katerem se legendarna Herbie Hancock in Wayne Shorter srečata s pripadnikoma nove generacije Robertom Glasperjem in Ambrosom Akinmusirom; v preteklost pa se podamo z velikani, kot so Thelonious Monk, Bud Powell, John Coltrane, Art Blakey, Horace Silver in Miles Davis.
Poleg omenjenih v filmu nastopijo tudi Michael Cuscuna, Lou Donaldson, Robert Glasper, Derrick Hodge, Norah Jones, Keith Lewis, Lionel Loueke, Terrace Martin, Ali Shaheed Muhammad, Kendrick Scott, Marcus Strickland, Rudy Van Gelder in Don Was.
»Zgodba založbe Blue Note obsega skoraj osem desetletij in vključuje okoli tisoč plošč. Vsaka plošča je odraz nekega človeka, zrcalo nekega časa. S filmom sem hotela prikazati globino glasbe kot izraznega sredstva, kako vplivna je glasba in kako pomembna za družbo.
V času nevarnega razmaha rasizma in ksenofobije je ta zgodba o sodelovanju med afriškoameriškimi glasbeniki ter nemškima priseljencema judovskih korenin še posebej pomembna. Njihova skupna zapuščina še naprej navdihuje predstavnike različnih generacij in žanrov, vključno s hip-hopom.
Ali kot se je o ikoničnih umetnikih iz preteklosti izrazil eden mladih glasbenikov: ‘Ko poslušam njihovo glasbo, nikoli ne slišim vdaje. Ne glede na to, s čim so se spopadali, /…/ so ustvarili nekaj, kar je vplivalo na moje življenje, mi dalo občutek svobode, me osrečilo in v meni vzbudilo željo po ustvarjanju glasbe, ki bi ljudem vlivala upanje.’
Zgodba založbe Blue Note se me dotakne predvsem zato, ker je ves čas svojega obstoja uspela ohraniti temeljno človečnost in integriteto. To je zgodba o ljudeh, ki so sledili svojim sanjam in vsem težavam navkljub ustvarili trajno platformo za glasbo, ki so jo imeli radi; glasbo, ki je bila katarzična in je predstavljala svobodo – tako za nemško-judovska ustanovitelja kot za afriškoameriške glasbenike. Vizija začetnikov založbe živi naprej s predsednikom Donom Wasom in novo generacijo izjemno nadarjenih mladih umetnikov, ki nadaljujejo z razvijanjem glasbe in v njej puščajo svojo sled.
Kot pravi Herbie Hancock, se v jazzu zrcalijo ameriška zgodovina in človekove vrednote, kot so demokracija, strpnost, iskanje novega, pa tudi tveganje, ki sodi zraven. Ganjena sem, ko gledam, kako se je ta filozofija prenesla na mlade umetnike in kako si prizadevajo za spremembe, ki segajo onkraj glasbe.
Moj cilj je bil prenesti to poslanstvo na platno in pustiti, da film postane prostor za neverjetno močno glasbo ter še kako potrebne posameznike, ki pozivajo k slogi in človečnosti ter nas navdajajo z upanjem.«
– Sophie Huber