Med udeleženci so bili prikazovalci, distributerji, producenti in prodajni agenti, ki so razpravljali o izzivih, delili izkušnje in ideje, s katerimi omogočajo večjo dostopnost in vidnost evropskih filmov. V štirih dneh konference, ki se je začela s projekcijami 16 evropskih filmov, se je zvrstilo kar 80 primerov dobrih praks in predstavitev kin iz vse Evrope, udeleženci pa so lahko prisluhnili tudi tematskim razpravam in izbirali med štirimi delavnicami, posvečenimi praktičnim rešitvam.
Udeležencem srečanja je dobrodošlico izrekel Nico Simon, predsednik Europa Cinemas, ki je bil ob obletnici združenja vesel predvsem ponovnega srečanja v živo. Kot nova članica sveta direktorjev Europa Cinemas je udeležence nagovorila tudi Metka Dariš, direktorica Kinodvora, ki je izpostavila uspešnost sodelovanja članov pri snovanju naslednjih korakov združenja, obrnjenega v prihodnost.
Udeležence je nagovorila tudi predstavnica Evropske komisije Lucia Recalde, ki je izrazila podporo združenju in članom čestitala za uspehe. Claude-Eric Poiroux, generalni direktor Europa Cinemas, pa se je zahvalil Evropski komisiji za dolgoletno financiranje, ki je omogočilo razvoj združenja in zagotavljanje dostopa do kakovostnih in kulturno raznolikih evropskih filmov.
Govorci so se v različnih razpravah in delavnicah dotaknili številnih vprašanj, po pomembnosti in pogostem pojavljanju pa so se jasno izrisale štiri teme.
Investicija v kino je kulturni in družbeni imperativ
O prihodnosti filma kot umetniške oblike in kina kot skupnostnega prostora je bilo govora v več razpravah, tudi na uvodni, ki je bila posvečena francoskemu filmskemu sektorju (s poudarkom na distribuciji in kinoprikazovanju). Prav primer t.i. francoskega modela, ki že desetletja temelji na strateškem, sistemskem in neprekinjenem javnem financiranju, je ponovno jasno pokazal, kako odločilna je investicija v kino kot kulturno in družbeno središče.
Na razpravi, ki se je podrobneje posvetila družbenim, kulturnim in ekonomskim vplivom kina na lokalno skupnost, je Veronika Kaup-Hasler, mestna svetnica za kulturo in znanost na Dunaju, poudarila pomen kina za družbeno kohezijo. Izrazila je prepričanje, da v umetnost in kulturo investiramo, ker ju potrebujemo bolj kot kdajkoli. Zatrdila je, da je treba na novo premisliti kaj je kino – in stopiti stran od preprostega ekonomskega modela. Metka Dariš pa je izpostavila številne dejavnosti, ki jih mestna in lokalna kina izvajajo poleg prikazovanja filmov – npr. skrbijo za programe filmske vzgoje, gostijo ali organizirajo filmske festivale in dogodke. Film je tudi ena najbolj dostopnih oblik umetnosti. Christian Landais, direktor Agencije za regionalni razvoj kina iz Francije, je predstavil uspešne primere delovanja kin v manjših krajih, ki so poskrbeli za kulturno in ekonomsko revitalizacijo ter predvsem za oživitev skupnosti.
Optimizem kot ključno orodje prihodnosti kina
Optimizem in pesimizem sta se pojavljala kot rdeča nit konference. Govorci so predstavili podatke o različno uspešni stopnji okrevanja po pandemiji, v nekaterih državah je stanje ob nastopu nove ekonomske krize celo slabše kot v času pandemije. Opazne pa so bile tudi številne spremembe, predvsem pomladitev in nastop naslednje generacije. Predstavljenih je bilo veliko novih pristopov in razmislekov o prihodnosti kina. V zaključku konference je splošno občutje nove energije dobro povzel Michael Gubbins, moderator konference, ki je izpostavil, da že sam obstoj in uspešno delovanje članov združenja Europa Cinemas dokazuje, da optimizem prevladuje. Tudi udeleženci sami so dokaz, da optimizem prevladuje, sicer konference ne bi bilo.
Okoljske spremembe in kino kot center družbene vključenosti
Po mesecih dela v fokusnih skupinah je združenje na konferenci predstavilo listini, s katerima želi pomagati članom združenja pri ustvarjanju učinkovitih in merljivih aktivnosti na področju okoljskih sprememb, družbene vključenosti in raznolikosti. Kot je na predstavitvi poudaril Mathias Holtz, iz švedskega združenja Folkets Hus Och Parker, listini služita kot popis skupnih načel članov združenja, obenem pa orisujeta načine in orodja, s katerimi si lahko vsak član postavi svoje cilje z merljivimi rezultati, v skladu z nacionalnim, družbenim in okoljskim razvojem, nacionalno politiko ter lokalnimi značilnostmi trga. Konferenca je ponudila tudi koristne predstavitve primerov dobre prakse.
Inovacija kot srčika povezovalnosti in širšega evropskega sodelovanja
V letu 2021 je Europa Cinemas s finančno pomočjo programa Ustvarjalne Evrope MEDIA Evropske komisije izvedla prvi Collaborate to Innovate razpis, ki temelji na treh ključnih izhodiščih:
– inovacija: prepoznavanje novih pristopov in načinov delovanja, potrebnih za prilagoditev »novim realnostim«
– sodelovanje: partnerska delitev znanja, izkušenj in uspešnih praks
– trajnost: ne samo v smislu okoljske odgovornosti, pač pa tudi kot širjenje in deljenje inovativnih rešitev za učinkovit dolgoročen razvoj članov po mreži in širše
Na konferenci so bili predstavljeni prvi podprti projekti razpisa, tudi primer širitve enega od projektov v druge države – prilagojeno na značilnosti lokalnega okolja.
Nagrade Europa Cinemas
Na konferenci so bile podeljene tudi nagrade Europa Cinemas, ki počastijo izjemno delo najboljših kin v združenju, ki vključuje 1.217 kin (3.059 platen) v 739 mestih 42 različnih držav. Letos sta jih prejela:
Najboljši program: Kino Pilotu (Praga, Češka republika)
Podjetnik leta: Lumière Cinemas (Antwerp, Mechelen, Brugge, Belgija)
Ob tridesetletnici je združenje prenovilo svoj logotip in napovednik, ki ga vse članice predvajamo pred pričetkom vsake projekcije. Napovednik je na ogled v nadaljevanju:
Fotografije: Francesco Clerici
