zgodba
Ime. Vsak ima ime. Posamezniki, umetniki in akademiki z vsega sveta spregovorijo o pomenu in namenu osebnega imena z vidika posameznika in družbe. Slikoviti primeri iz zgodovine, popularne kulture in vsakdanjega življenja razkrivajo razloge za spremembo imen ter nas pripeljejo do preimenovanja, ki je odmevalo v Sloveniji in zunaj njenih meja.
Leta 2007 so se trije umetniki včlanili v Slovensko demokratsko stranko (SDS) in uradno prevzeli ime Janez Janša. Čeprav so to storili iz osebnih razlogov, so se njihova zasebna življenja prepletla z njihovim javnim umetniškim delovanjem na načine, ki jih nihče ni mogel predvideti. Preimenovanje, označeno kot umetniško dejanje, je sprožilo celo vrsto interpretacij v domačih in tujih umetniških krogih, med novinarji in v splošni javnosti.
Film, ki je v slovenski javnosti povzročil razburjenje, še preden ga je kdorkoli videl, vas bo pripravil do tega, da boste spet poguglali svoje ime.
iz prve roke
»Zamisel za ta dokumentarec se je porodila iz osebne izkušnje. Leta 2007 smo trije slovenski umetniki uradno prevzeli ime Janez Janša. Nenadoma je bilo poleg predsednika vlade Janeza Janše v istem fizičnem in medijskem prostoru prisotnih in delujočih več različnih posameznikov s povsem enakim imenom in priimkom. Referenčni sistem imen je pričel razpadati …
Razmišljal sem o razmerjih med identiteto in poistovetenjem, mnogoterostjo in množenjem, o imenu kot vmesniku med zasebnim in javnim ter o osebnem imenu kot blagovni znamki.
S temi in ostalimi vprašanji sem se ukvarjal na svojih številnih predavanjih in nastopih po različnih univerzah, galerijah in muzejih po svetu. Začel sem odkrivati dramaturške možnosti zgodbe, ki sem jo ves ta čas pripovedoval. Osnutek scenarija za film Jaz sem Janez Janša je bil rezultat številnih neposrednih izmenjav z občinstvom, k scenariju pa je pripomogla tudi gledališka uprizoritev Več nas bo, prej bomo na cilju.
– Janez Janša, režiser in koscenarist
portret avtorja
Janez Janša (1970) je konceptualni umetnik, performer, producent in režiser. Je avtor in soavtor številnih projektov, performansov, videov, dokumentarnih filmov in instalacij, med drugim Potrebujem denar, da bi bil umetnik, Brainscore, Problemarket.com – Borza problemov, DemoKino, Brainloop, Triglav na Triglavu, NAME Readymade. Poleg tega je soustanovitelj in direktor Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma v Ljubljani.
kritike
»Ne dvomim, da obstajajo kleni, neuslišani, patriotski fantje, ki hočejo na vsak način videti pornič z Janezom Janšo (v vlogi maskiranega, v usnje odetega dominatorja z bičem morda), toda za zdaj se bodo morali zadovoljiti s svojimi neizživetimi fantazijami. /…/ Absurdno je, da je Pajić kot nekaj ilegalnega prijavljal nekaj odličnega, lucidnega, zabavnega, eruditskega, globalno konkurenčnega in za slovenske razmere nadpovprečnega, da ne rečem unikatnega. Jaz sem Janez Janša je fina zmes dokuja, biografije, eseja, študije in traveloga z živim smislom za ironijo in samoironijo. /…/ Ko bo Janez Janša videl ta dokumentarec, si bo želel, da bi bil v porno filmu. Želel si bo, da bi bil v stotih porno filmih. Dokumentarec Jaz sem Janez Janša je hujši od pornografije: to je namreč načrt, kako se znebiti Janeza Janše – po mirni poti, brez nasilja, brez tistega ‘najprej diskreditacija, potem likvidacija’. Ne, to ni diskreditacija Janeza Janše, ampak glorifikacija Janeza Janše. To ni zgodba o tem, kako se Janeza Janše znebiti z diskreditacijo, ampak kako se ga znebiti z glorifikacijo – z mantranjem njegovega imena /…/, njegove ideologije (kdor ni Janez Janša, ni naš) in njegovega slogana ‘Več nas bo, prej bomo na cilju.’ /…/ Film Jaz sem Janez Janša – doku o tihi, počasni, mirni, permanentni revoluciji – je vesel, poskočen in optimističen, zato se tudi konča s happy endom.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Jaz sem Janez Janša je gotovo eden najboljših domačih dokumentarcev zadnjih let, ki navidezno abstraktno, filozofično temo pripelje v polje družbenega razmisleka in jo konkretizira do njenih temeljev. Kot tak bo sprožil nadaljnjo množico interpretacij, saj se ves čas odvija na spolzkem terenu in pušča gledalca v negotovosti. Poleg tega film sam medij dokumentarca izpelje presežno: ne glede na to, da bi ga pogojno lahko spravili v predal “govorečih glav”, pa so te glave vpete v izvirno ter izjemno dinamično formo prezentacije. Na letošnjem festivalu bi si gotovo zaslužil nagrado za najboljši dokumentarec … /../… polnokrvna dokumentarna raziskava, ki gledalca ves čas zavaja in provocira in mu vedno znova izmakne odgovor, pa če je ta videti še tako blizu.«
– Ženja Leiler, Pogledi
»… ne le duhovit in inteligenten, marveč tudi “pravi” dokumentarec ali takšen, ki neki realen problem vsestransko in brez ostanka predstavi in razčleni.«
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik
»Če pustimo ob strani polemičnost in političnost (dasiravno bi to bilo povsem v nasprotju z nameni avtorjev), nam ostane zanimiv dokumentarec, ki postavi vprašanja glede človekove identitete z dobro mero pristnega in pogosto nepričakovanega humorja ter ob tem predstavi tudi umetniške projekte Janezov Janš in nekoliko osvetli reakcijo nekega Ivana Janše na njihov projekt. Rezultat je zabaven in zanimiv film, pa četudi manj polemičen, kot bi glede na medijski halo pričakovali.«
– Igor Harb, Vikend
»Jaz sem Janez Janša je preprosto čudovito delo, film, ki celovito pristopi k obravnavi realnega problema – posledic, ki jih trojici slovenskih umetnikov prinese zamenjava imena – in nam ga vsestransko predstavi.«
– Denis Valič, Delo.si
»Ali je s tem izbrisan tudi označenec, je vprašanje, ki bi ga morala ob novem Janševem mandatu zastaviti nova performerska ekipa. Več jih bo, prej bomo namreč na cilju! Dosedanji pa se zahvaljujemo. Ne zato, ker je uspela pripraviti skoraj stotnijo ljudi, da so na koncu v en glas tulili svetu, kar mu ne gre, namreč, da so vsi po vrsti Janezi Janše, ampak predvsem zato, ker so uspeli narediti film, ki združuje osebni angažma, politično akcijo in moč umetniškega postopka. In to na nesramežljivo klasičen način, ki druži koristno s prijetnim.«
– Peter Kolšek, Delo
zanimivosti
Marca 2012, še preden je bil film končan, je direktor Viba filma Gregor Pajić poslal elektronsko pismo direktorju Slovenskega filmskega centra Jožku Rutarju. K temu so ga spodbudile govorice, da so v filmu »vsebine, za katere bi lahko trdili, da so pornografske« in da »pornografska vsebina zlahka postane tudi žaljiva do osebe, katera se skozi celoten projekt omenja in obravnava«. Zaključil je z besedami: »Pri vsebinah, ki so do ljudi neprimerne in žaljive, kot Javni zavod Filmski studio Viba film Ljubljana ne želimo sodelovati.« Pismo je sprožilo buren odziv v slovenskih medijih.
Film je med drugim dobil podporo tudi s pomočjo t. i. množičnega financiranja oz. množicanja (crowdfunding). V 40-dnevni spletni akciji je denarna sredstva za postprodukcijo in distribucijo prispevalo 181 posameznikov z vsega sveta.