Gradnikovi so srečna družinica. Marko je priljubljen učitelj filozofije na srednji šoli, Dunja pa uspešna vodja razvojnega oddelka v tovarni. Dvanajstletni Taras je obetaven judoist, njegova osemletna sestrica Mala pa živahna, vesela deklica. Njihovo življenje je lepo in mirno. Potem pa nekega dne oba starša nepričakovano izgubita službo in idilično družinsko življenje se nenadoma obrne na glavo. Breme, ki ga starša vedno težje prenašata, vse bolj pada na ramena otrok.
V državi, kjer socialna pomoč temelji na prihodkih izpred dveh let, je meja med normalnim družinskim življenjem in golo revščino zelo tanka. Družinica Jana Cvitkoviča (Kruh in mleko, Odgrobadogroba) je zgodba, ki se v Sloveniji dogaja tako rekoč vsak dan.
iz prve roke
»Družinica je film o družini. Zgodba govori o povprečni slovenski družini srednjega razreda, ki se ji zgodijo različne osebne tragedije – izguba službe enega, nato še drugega starša. Iz tega sledi razpad, ki pa ni samo finančne, ampak tudi psihološke narave. Gre za razpad odnosov, ki so seveda posledica teh primerov. Skozi film skušam družinico vzpostaviti na novo. /…/ V Sloveniji je od prvega januarja 2012 veljal nesmiseln zakon, ki je onemogočal vsakršno pomoč družinam, v katerih sta oba starša izgubila delo, pred tem pa sta imela relativno nadpovprečne plače. Zakon je namreč določal, da se kot merilo za socialno pomoč upošteva dohodek družine izpred dveh let. Na stotine, na tisoče družin je tako v samo letu, dveh, popolnoma potonilo. Ne samo materialno, ampak tudi v smislu medsebojnih odnosov. Le redki so si opomogli in v teh primerih so glavno vlogo odigrali otroci, kar je pravzaprav glavna tema tega filma.«
– Jan Cvitkovič
portret avtorja
Jan Cvitkovič (rojen leta 1966) je režiser, scenarist, igralec, diplomirani arheolog, pisec kratkih zgodb in poezije. Za svoj nizkoproračunski režijski prvenec Kruh in mleko je leta 2001 prejel leva prihodnosti na festivalu v Benetkah in tako dosegel enega največjih mednarodnih uspehov slovenskega filma. Štiri leta kasneje si je s filmom Odgrobadogroba prislužil nagrado za najboljšega novega režiserja na filmskem festivalu v San Sebastiánu. Njegov tretji celovečerec Archeo (2011) je s portoroškega filmskega festivala odnesel nagrade za najboljši film, režijo in fotografijo, komedija Šiška Deluxe pa se je uvrstila na prvo mesto najbolj gledanih domačih filmov leta 2015 v slovenskih kinematografih. Slovenski kritiki so v reviji Ekran Kruh in mleko izbrali za najboljši slovenski film med letoma 1991 in 2011, na drugo mesto pa so postavili uspešnico V leru (1999), za katero je Cvitkovič skupaj z režiserjem Janezom Burgerjem napisal scenarij in v filmu odigral glavno vlogo. Družinica je Cvitkovičev peti celovečerec.
kritike
»To morda najbolj zrelo delo Cvitkovičevega opusa, s katerim je dodobra presenetil mnoge, še posebej z vidika njegovega predhodnega dela, karikirane komedije Šiška Deluxe, je namreč v kontekst tovrstne produkcije vneslo povsem svež, pri nas pravzaprav še neraziskan vidik posledic gospodarske krize na družbeno tkivo. /…/ Družinico dviga tudi nad lastne napake, ki se morda najizraziteje pokažejo skozi avtorjevo preveliko vnemo po tragični zaostritvi položaja. Končno pa jo vzpostavi kot eno najbolj svojevrstnih, izvirnih in predvsem dobrodošlih del letošnje bere domače filmske ustvarjalnosti.«
– Denis Valič, RA ARS
»/…/ Cvitkovičev film [je] precej močan, čeprav je tematika družbena, njegov pristop je intimen. Gledalcem predstavi zaprt družinski krog. To je krog, v katerem družbeni problemi postanejo osebni, krog, v katerem revščina povzroča obup in prezir. Nenazadnje izviren je način, kako je Ljubljana posneta v tem filmu, kot velemesto, v katerem lahko izgine cela družina, a da tega nihče ne opazi.«
– Andrej Gustinčič, Kino fokus