Danes je blagajna odprta od 16:10 do 20:00 (odpre se čez 03:12).

Panika na vasi Panique au village

Stéphane Aubier, Vincent Patar / Belgija, Luksemburg, Francija / 2009 / 75 min / podnapisi, francoščina / 8+

Najbolj odštekan film leta!

režija Stéphane Aubier, Vincent Patar, scenarij Stéphane Aubier, Vincent Patar, animacija Stéphane Aubier, Vincent Patar, Marion Charrier, Zoé Goetgheluck, Florence Henrard, fotografija Jan Vandenbussche, montaža Anne-Laure Guégan, glasba French Cowboy, Dionysos, produkcija Philippe Kauffmann, Vincent Tavier, glasovi Stéphane Aubier, Vincent Patar, Jeanne Balibar, Véronique Dumont, Bruce Ellison, Frédéric Jannin, Bouli Lanners, distribucija v Sloveniji Demiurg

festivali, nagrade Svetovna premiera na filmskem festivalu v Cannesu 2009. Nagrada občinstva na festivalu fantastičnega filma v Austinu 2009. Nagrada za najboljši animirani celovečerec na festivalu v Sitgesu 2009. Nominacija za cezarja 2010 v kategoriji najboljši tuji film.

IMDb Uradna stran

DVD filma je na voljo v naši Knjigarnici.

zgodba

Plastični igrači Kavboj in Indijanec načrtujeta presenečenje s piknikom za svojega prijatelja Konja, vendar pomotoma kupita petdeset milijonov opek. Ta nevšečnost sproži verigo povsem odtrganih dogodkov; trio prijateljev med drugim odpotuje v središče Zemlje, pešači čez tundro in odkrije paralelni podvodni svet, poseljen z bizarnimi kreaturami. Bo Konj s Kobilo, v katero je nesmrtno zaljubljen, v svetu, ki mu ritem diktira panika, sploh kdaj užil miren trenutek v dvoje?

V tehniki stop-motion animacije napravljena galska verzija Monty Pythona, ki korenini v istoimenski belgijski kultni televizijski seriji.

nastopajo

Konj
Konj, od grive do kopit zenovski (in po kriterijih lastne vrste precej čeden), je skrivaj zaljubljen v gospo Longrée, ki poučuje v glasbeni šoli.

Gospa Longrée
Dobrodošla nova pridobitev konjušnice je s svojim sladko-seksi glasom in očmi zrele samice najlepša žrebička v mestu. Dobra je z otroki in skrivaj zaljubljena v Konja.

Indijanec
Nekega dne je izstrelil puščico v posebej trmasto ribo, ki ga je povlekla vse do Evrope. Indijančeve lokostrelske sposobnosti so povprečne, pa vendar njegove puščice vselej pristanejo na kakšnem zanimivem mestu.

Kavboj
Kavboj je sicer videti kul, a je v resnici precej sramežljiv – ne pa tako, da z Indijancem ne bi ustvarila kaosa.

Steven
Nepotrpežljivi živinorejec Steve vzreja krave, prašiče in kokoši, ki jih nikoli ne zakolje, poje ali proda. Poročen je z Jeanine, njegovi trije primarni interesi pa so njegov rdeči traktor Zetor, njegov rdeči traktor Zetor in njegov rdeči traktor Zetor.

Jeanine
Kot predana kmečka žena bi naredila vse za soproga Stevena in njegov ljubljeni traktor. Ne govori veliko, je pa razvila dovršen sistem za pripravo orjaških opečenih kruhkov za Stevenov zajtrk.

Policaj
Ravno prav sklonjen, da je njegov pendrek vedno dvignjen in pripravljen nekoga udariti, a zanič detektiv in še slabši v usmerjanju prometa. Je pa odličen plesalec.

Atlanti
Jean-Paul, Michel in Gérard – humanoidni mutanti in vešči tatovi – živijo v paralelnem podvodnem univerzumu, ki ga z “realnim” svetom povezuje ribnik na Stevenovi kmetiji.

zanimivosti

Panika na vasi je eden redkih celovečernih animiranih filmov, ki jih je doletela čast, da so bili premierno predvajani v uradnem izboru festivala v Cannesu. Čast, kakršna je pred tem doletela le peščico risank, med njimi so na primer Trojčice iz Bellevilla, Shrek, Kung Fu Panda, Perzepolis in Valček z Baširjem. Med vsemi animiranimi filmi, kadarkoli predvajanimi v Cannesu, je Panika na vasi edini, ki je posnet v tehniki stop-motion animacije. To je avtorski projekt neločljivega belgijskega ustvarjalnega dvojca – Stéphane Aubier in Vincent Patar –, ki sta za potrebe filma v svojem studiu na obrobju Bruslja kar 260 dni animirala več kot 1500 plastičnih igračk. Panika na vasi se ponaša z značilnim, lahko prepoznavnim pristopom, kakršnega sta zmožna samo Aubier in Patar: »igralska zasedba« je sestavljena iz ultra preprostih, nostalgijo vzbujajočih otroških igračk, prijetno bukolično okolje se meša z vdori rokenrol senzibilnosti, absurdni dialogi in smešni glasovi ustvarjajo animirani univerzum, ki mu preprosto nikjer ni para.

iz prve roke

»Pred kratkim sem si znova ogledal najzgodnejše epizode televizijske serije Leteči cirkus Monty Pythona. Ti fantje so bili neverjetno inovativni. Njihove ideje so bile v osnovi izjemno preproste, vendar zato nič manj briljantne. Obožujem atmosfero, ki prežema njihove skeče. Vendar naj obenem takoj pripomnim, da sama o Monty Pythonu nisva nikoli razmišljala kot o neposrednem vplivu na najino delo. Primerjali so naju že tudi z Jacquesom Tatijem ali Busterjem Keatonom. Vendar zahtevava pravico do svojega, povsem unikatnega pristopa, v katerem ima vse izključno samosvojo logiko in kjer so psihološke motivacije likov kar najbolj nepredvidljive, osebne in odtrgane.«
Stéphane Aubier

»Idejo za najine like sva dobila, ko sva ob nedeljah obiskovala razne bolšje sejme in garažne razprodaje. Ker so danes popularni dinozavri in figurice likov iz japonskih risank, so otroci povsem izgubili zanimanje za starejše plastične igračke, kakršne so na primer figurice kavbojev, indijancev ali živali s kmetije. Zato sva se odločila rešiti vse te uboge sirote – in bilo jih je res ogromno.«
Vincent Patar

»Ko Vincent Patar gleda film Johna Wayna, ne gleda Johna Wayna, pač pa gleda njegovega konja.«
Stéphane Aubier

portret avtorjev

Stéphane Aubier in Vincent Patar sta med vodilnimi imeni v krogih animiranega filma; uživata tako kritiški ugled kot široko gledalsko priljubljenost. Spoznala sta se leta 1986, ko sta oba študirala na belgijski šoli vizualnih umetnosti, in drug v drugem nemudoma prepoznala sorodno kreativno dušo. Po festivalskih krogih so potovali in pobirali nagrade že njuni kratki študentski filmi, dokler nista leta 1991 oba diplomirala z odliko. Za njun največji dosežek šteje animirana serija Panika na vasi, ki sta jo razvila iz istoimenskega diplomskega filma Stéphana Aubierja. Panika na vasi je tudi njun prvi celovečerni film.

kritike

»O Paniki na vasi je težko povedati kaj drugega kot to, da gre za absolutno briljanten film. /…/ Šale v filmu se z rafalno hitrostjo vrstijo druga za drugo. /…/ Še boljša pa je domišljena vizualna plat filma, ki gledalca znova in znova osuplja. Avtorja sta razrešila tudi običajen problem celovečernih animacij, tako da sta proizvedla noro količino nepretrgane akcije in nenehnih menjav fascinantnih okolij. Čeprav sicer morda ne marate animacije, je ta film vseeno vreden vašega ogleda.«
Peter Brunette, The Hollywood Reporter

»Panika na vasi, grotesken tobogan skozi domišljijo belgijskega dvojca animatorjev, dokazuje, da ne potrebujete najnovejše računalniške tehnologije, treh dimenzij ali zvezdniške zasedbe glasov, da bi ustvarili bleščeč filmski biser.«
Leslie Felperin, Variety

»Saj veste, kako se otroci igrajo z majhnimi plastičnimi figuricami, ki imajo na noge prilepljene majhne podstavke, da lahko stojijo pokonci? In kako so te figurice najrazličnejših velikosti, v različnih razmerjih? In kako jih otroci premikajo naokrog, jim dajejo smešne glasove in si zanje izmišljajo pustolovščine? In kako se v teh pustolovščinah lahko zgodi dobesedno karkoli? Potem si lahko predstavljate simpatično odtrgan šarm, kakršen prežema Paniko na vasi
Roger Ebert, Chicago Sun-Times

»Panika na vasi izgleda kot dedinja špageti vesternov, ali natančneje, kot dedinja njihove pozne, dekadentne, baročne faze, ko so se sami špageti vesterni že izčrpali in ko so jim začeli dodajati ‘tuje’ elemente, recimo kung-fu. Panika na vasi izgleda kot dekadentni špageti vestem, ki so mu dodali Julesa Verna – Kavboj, Indijanec in Konj, elegantno brezizrazne plastične igrače (retro Svet igrač}, se zavihtijo na Severni tečaj, v središče sveta in na dno morja, na tipične vernovske lokacije, ki jih en passant prelevijo v manični teater absurda, v perpetuum mobile kaosa in anarhije, nadrealističnih gagov in magrittovskih non sequiturjev, med katerimi se gnetejo samomorilske krave, pozerske barakude in robotski pingvini. Kavboju, Indijancu in Konju se zgodi svet – hoteli so le raženj. Panika na vasi je briljantna komedija – nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. ZA +«
Marcel Štefančič, jr., Mladina

»Panika na vasi je film, ki ga je treba uvrstiti v zakladnico domišljije. Otroci, mali ali odrasli, bodo v njem našli svoj svet /…/ Nič od klasičnih prijemov ne manjka, pa vendar je film popolnoma nekaj novega in svežega na področju animacije. Ne preseneča, da je bil letos na sporedu tako elitnega festivala, kot je Cannes.«
Neva Mužič, Radio Slovenija

»Da te lahko majhna napaka katapultira v središče Zemlje, na severni tečaj k norim znanstvenikom, v globine oceana in vojno z morskimi kreaturami na kmetiji soseda Stevena, so vedeli že v Letečem cirkusu Montyja Pythona, s katerim primerjajo absurdni humor Stéphana Aubierja in Vincenta Patarja, avtorjev Panike na vasi. Iracionalna logika sanj, ki vodi to sijajno animirano zgodbo, v kateri se liki gibljejo s pospešeno hitrostjo kot v času nemega filma, prispeva k izvirnosti Panike na vasi, ki gledalca nagovarja z anarhistično držo osvobojenosti od konvencij klasične pripovedi in vzgojnega moralizma risank za otroke.«
Mateja Valentinčič, TV Slovenija

»Ob filmu Panika na vasi se ne da povedati kaj strašno globokoumnega, zgolj to, da gre za najizvirnejši celovečerni animirani film zadnjega časa /…/ kratki, dobro uro trajajoči čudež /…/ Panika na vasi je najglasnejši, najbolj divji in absurdno zabavni film zadnjih let, dinamična ekstravaganca brez primere. Brez konjevega sramežljivega koketiranja s pozorno, a zadržano žrebico bi film bržkone padel v zanko in se skuril v lastni anarhični bombastičnosti, tako pa njuna dolgo nekonzumirana romanca ponuja nujno emocionalno sidrišče, ki Paniko prestavi v polje še vedno obešenjaške, a premišljene romantične komedije.«
Simon Popek, Delo

»Hja, spet noro dobro«
Špela Kožar, Studio City

»V zgodovinskih spektaklih ali v pustolovskih filmih nastopa konj predvsem kot priljubljeno, če ne kar nepogrešljivo transportno sredstvo, v vesternih tudi kot stilizacijski element in simbol obvladovanja prostora oziroma svobode gibanja, v kakšni športni drami celo kot pomembna naložba, a le redko je kaj več kot koristna, poslušna jezdna ali vlečna žival, na milost in nemilost prepuščena svojemu gospodarju – vitezu, iskalcu zakladov, indijanskemu bojevniku, kavboju. V animirani burleski Panika na vasi pa so stvari postavljene na glavo. Konj, ki se najraje zlekne na kavč in prebira časopis, je tu ne le glavni lik, ampak tudi najbolj razsodna, zrela, obvladana osebnost, medtem ko sta Indijanec in Kavboj, ki se najraje prepirata, petelinita in tekmujeta za Konjevo naklonjenost, videti kot negodna najstnika in zato vir nenehnih težav. To obrnjeno razmerje med klasičnimi liki vesterna nemara najbolje pojasnjuje temeljno perspektivo pripovedi, ki z dozdevno nedolžnostjo otroškega pogleda sprevrača puščobni vsakdanjik v bizarno avanturo, polno absurdnih zapletov in paradoksnih rešitev. /…/ Neustavljiv preplet animacijske spretnosti, akcijske domiselnosti in burlesknega humorja.«
Bojan Kavčič, Stop

»Celovečerni ‘spin-off’ serije petminutnih televizijskih animiranih miniaturic, ki jih je belgijski scenaristično-režisersko-igralski duo Aubier-Patar pred nekaj leti posnel za frankofonski televizijski trg, objestno ignorira vse konvencije, na katere naleti med svojo bizarno vožnjo po vrtoglavem toboganu ‘stop-motion’ norosti. Tradicionalna razmerja med vsem dobro znanimi liki iz otroških igric so obrnjena na glavo: Indijanec in Kavboj nista sovražnika, ampak najboljša prijatelja, Konj pa ni njuno delovno orodje, ampak, če verjamete ali ne, njun intelektualno seriozni cimer, bolj človeški in brihten od svojih dveh v perje in usnje odetih prijateljev. /…/ Panika na vasi je hudo zabavna zadeva – ampak le za tiste z zares divjo domišljijo. Za srčkanih sličic lačne otroke je najbrž preveč čudaška in frenetična, za odrasle preveč besno otročja, za tiste vmes, torej za odrasle, ki so pripravljeni za dobro uro dezertirati v svet brezmejne otroške domišljije in so hkrati zmožni slediti maničnemu tempu, v katerem zdrvi skozi središče planeta na drugo stran in nazaj, pa ravno prav utrgana.«
Špela Barlič, Pogledi

»Odštekana animacija in še bolj odštekana zgodba /…/ Tisti, ki so pripravljeni na nekaj drugačnega, se lahko pripravijo na poldrugo uro zabave.«
Igor Harb, Vikend

Dodatna gradiva

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Megalopolis Megalopolis

Francis Ford Coppola

ponedeljek, 23. 12. 2024 / 17:10 / Dvorana

Film, o katerem je Francis Ford Coppola sanjal štiri desetletja, je vizualno razkošen in intelektualno ambiciozen rimski ep, postavljen v domišljijsko verzijo sodobne Amerike. Zgodba o ljubezni, času, ustvarjalnosti in krhkosti imperijev.

Cent’anni Cent’anni

Maja Doroteja Prelog

ponedeljek, 23. 12. 2024 / 19:00 / Mala dvorana

Snemanje dokumentarnega filma o partnerjevi zmagi nad smrtonosno boleznijo se prevesi v režiserkino odkrivanje nezaceljenih ran njunega dolgoletnega odnosa. Film, ki je med drugim prejel nagrado občinstva za najboljši dokumentarec na festivalu v Trstu, je odprl portoroški Festival slovenskega filma.

Sosednja soba The Room Next Door

Pedro Almodóvar

ponedeljek, 23. 12. 2024 / 20:00 / Dvorana

Najnovejši film Pedra Almodóvarja je zgodba o lepoti življenja in neizbežnosti smrti, polna barv, svetlobe in humorja. Tankočutna drama s Tildo Swinton in Julianne Moore v glavnih vlogah je osvojila zlatega leva na zadnjem festivalu v Benetkah.