zgodba
Burt in Verona, ustaljen, še vedno zaljubljen parček v zgodnjih tridesetih letih, pričakujeta prvega otroka. Nosečnost v šestem mesecu zmoti nepričakovana novica, da se Burtova starša, ki živita v istem mestecu v Koloradu, selita v Evropo, zato se parček odloči preseliti nekam drugam, kjer bosta rojstvo otroka pričakala bližje prijateljem ali sorodnikom.
Odpravita se na dolgo potovanje po Ameriki, na katerem vsa obiskana mesta in svoje bližnje, ki tam živijo, brate, sestre, bivše sošolce, službene kolege, ocenjujeta z mislijo na to, ali želita svojega otroka vzgojiti v takšnem okolju. Oziroma z drugimi besedami: ali je to tisto, kar si, trenutno povsem izkoreninjena, predstavljata pod besedo dom. Na tej nenavadni odisejadi, prepolni nepričakovanih zapletov, razpletov, prepirov in ponovnih zbližanj, Burt in Verona vedno bolj ugotavljata, da ni dom nič oprijemljivega ali takšnega, kar bi lahko našla, temveč nekaj, kar bosta morala ustvariti in opredeliti povsem sama, izhajajoč zgolj iz sebe.
Zrela ljubezenska drama na temo vzajemnosti, zaupanja in prevzemanja odgovornosti, začinjena z žlahtnimi elementi romantično-satirične komedije in posneta v duhu najboljše tradicije ameriškega filma ceste.
zanimivosti
Greva je prva ameriška studijska produkcija, ki se je odvijala po novo predlagani zeleni iniciativi snemanja filmov, katere namen je zmanjševanje izpusta toplogrednih plinov v ozračje. Na vseh lokacijah snemanja so zato izvajali strogo ločevanje odpadkov, se prehranjevali iz keramičnih posod (in ne plastičnih, kot je navada pri dostavljanju hrane na snemanje) ter se prevažali naokrog izključno z vozili na biodizelski pogon.
iz prve roke
»Po vseh filmih, ki sem jih posnel, sem začutil željo, da bi se lotil projekta, kjer bi šlo bolj za avtorsko delo scenarista kot pa za to, da bi materialu skušal vtisniti svoj avtorski pečat režiserja. Scenarij Dava Eggersa in Vendele Vide me je navdušil; z lahkotnostjo duha je bil prežet celo takrat, ko je obravnaval resne teme. Med branjem sem se večino časa smejal. Zgodba je na neki način podobna tisti, ki sem jo obdelal že v svojem prejšnjem filmu Krožna cesta. Spet se srečamo s parom, ki hoče pobegniti od rutine vsakdana in se znova najti, kar se v tem filmu tudi zares zgodi. Bolj specifično zgodba pripoveduje o paru na robu novega življenjskega obdobja, ki ga opredeljujejo pričakovanje novorojenčka ter vsa upanja, strahovi in vznemirjenja, ki jih s seboj prinaša ta dogodek. Ker sem tudi sam starš, sem se v filmu takoj prepoznal.«
Sam Mendes, režiser
portret režiserja
Sam Mendes (letnik 1965, rojen v angleškem Readingu) začne svojo umetniško kariero v devetdesetih v Londonu kot gledališki režiser. Leta 1999 s celovečernim filmskim prvencem Lepota po ameriško (American Beauty) kot meteor trešči na filmsko sceno; med drugim prejme oskarja za najboljšo režijo, Lepota po ameriško, kirurško seciranje ameriškega mita predmestne idile, pa obvelja za enega kvintesenčnih filmov devetdesetih; nekje ga hvalijo kot kult, drugje kot klasiko. Filmsko kariero, ki jo sicer še danes redno prekinja z udejstvovanjem na odrskih deskah, Mendes nadaljuje z mračnim gangsterskim spektaklom Pot v pogubo (Road to Perdition, 2002), ki je nastal na osnovi istoimenskega stripa, ter protivojno dramo Marinec (Jarhead, 2005), posneto po spominih ameriškega marinca v Iraku. S Krožno cesto (Revolutionary Road, 2008), ustvarjeno po istoimenski literarni predlogi Richarda Yatesa (1961), se vrne v bolj komorne vode; film marsikje obvelja za mojstrovino, ki desetletje po Titaniku (Titanic, 1997) Jamesa Camerona na istem platnu spet združi in razdruži Kate Winslet in Leonarda DiCapria.
kritike
»Greva navdušujoče uspešno lovi ravnotežje med satirično komedijo in srce parajočo dramo.«
Claudia Puig, USA Today
»Burt in Verona sta lika, kakršne v filmih zelo redko srečujemo: v zgodnjih tridesetih, izobražena, zdrava, samozaposlena, nežna, premišljujoča, obzirna, trmasta, niti malo nevrotična in resnično zaljubljena. Njuna največja skrb je najti najboljši prostor pod soncem, kjer bosta vzgajala svojega otroka, ki je trenutno še v trebuhu. Na vsak takšen lik v filmih, ki sem jih videl v zadnjih dvanajstih mesecih, pride po dvajset, mogoče trideset množičnih morilcev. Greva je film, ki naj si ga ogledajo dobri ljudje. Dobri ljudje gredo gledat tudi najnovejšega Terminatorja, vendar zato niso nič boljši.«
Roger Ebert, Chicago Sun-Times
»Ne dovolite, da vam kdorkoli izda preveč in tako pokvari užitke ob ogledu te presunljive delikatese. Poglejte si film in se nato pogovarjajte. In zagotavljam vam, da se boste pogovarjali.«
Peter Travers, Rolling Stone
»Britanski režiser Sam Mendes slovi po tem, da svoje ameriške like zaklepa v vizualne in moralne sheme, ki omejujejo njihovo svobodo. V filmu Greva, posnetem po sproščenem scenariju zakonskega para romanopiscev, Dava Eggersa in Vendele Vide, pa se zdi, da je Mendes krenil v nasprotno smer. Zdaj srečno potuje po državi in namesto njenih arhetipov odkriva njene tipe. Struktura filma je odprta, skorajda razsuta, v najboljši maniri filmov ceste iz sedemdesetih.«
David Denby, The New Yorker
»Idealen priročnik za bodoče starše /…/ Greva je ne samo romantično-satirična študija doživljanja mladih staršev, temveč obvezen priročnik za vse, ki želijo postati nezagrenjeni, neparanoični in ljubeči, skratka zdravo normalni starši v današnjem svetu tisočih nevroz, frustracij in neuporabnih napotkov.«
Damijan Vinter, TV Večer