zgodba
Intimni portret štirimesečnega Tiborja in njegovih mam Daje in Jedrt, ki se podata v boj proti diskriminaciji svoje družine. Ko se v predbožičnem času leta 2015 vključita v predvolilno kampanjo ob referendumu o izenačitvi zakonskih zvez, njihovo zasebno življenje postane ena glavnih političnih tem v državi. Poleg izzivov, ki jih prinaša prvo starševstvo, se morata Daja in Jedrt soočiti še z nasprotniki, ki ju primerjajo s pedofili, njuno razmerje pa označujejo kot nenaravno.
portret avtorjev
Siniša Gačić je za svoj prvi dolgometražni dokumentarec Boj za na Festivalu slovenskega filma leta 2014 prejel vesno za najboljši celovečerec, Dominik Mencej pa je na isti izdaji festivala s študentskim filmom Prespana pomlad osvojil vesne za najboljši kratki film, režijo in scenarij.
kritike
»Gačić in Mencej dogajanje in ozračje tistih tednov vešče preneseta v film: prizori, kot so intervencija Kombinatk v homofoben javni pogovor na knjižnem sejmu, razvpita in neokusna ‘soočenja’ na TV Slovenija in končno razglasitev rezultatov referenduma, že sami po sebi nosijo tako močan čustveni naboj, da imamo občutek, da nas je film v trenutku prestavil za dve leti v preteklost. /…/ Morda je še posebej zanimivo, da portret družine v filmu – prav tiste družine, ki naj bi bila nekaj novega, ‘nenaravnega’ – deluje nenavadno znano; to, da otroka vzgajata dve ženski s pomočjo starih staršev, sorodnikov in prijateljev, močno spominja na podeželske bivanjske skupnosti še izpred nekaj desetletij, ko /…/ vzgajanje otrok /…/ še zdaleč ni bilo omejeno zgolj na biološke starše. Prav na tak način film dokazuje, da rigidna družinska celica z raznospolnima partnerjema in otroki navsezadnje vendarle ni tako ‘naravna’, sama po sebi umevna in večna, kot bi jo nekateri radi prikazali.«
– Tina Poglajen, Dnevnik
»Dokument nekega časa jasno kaže, da je zasebno za manjšine še kako politično, javne politike pa imajo negativen vpliv na tiste vsakdanje drobnarije, ki jih heteronormativna družba jemlje za popolnoma samoumevne. Izid referenduma je danes znan, bojda je k njemu pripomoglo lepo vreme, ki je tiste, ki na volišča niso šli direktno od maše, vabilo na nedeljski izlet.«
– Jasmina Šepetavc, Festival LGBT filma
»Vsekakor gre za film, ki je v boju za človekove pravice, manjšine in istospolne skupnosti pri nas zabeležil zgodovinski trenutek.«
– Tina Lešničar, Delo
»Slovenska družba je tako tudi v filmu dobila svoje ogledalo, ko je v ključnem trenutku del svojih državljanov in otrok pustila na cedilu. Kljub temu da je bil konec kampanje žalosten, dodatek filmu, posnet pozneje, po letu in več, ko lahko gledalci malega Tiborja vidimo že na nogah, kako teka po ljubljanskih ulicah, daje upanje, da možnih vezi in trdne volje ne more nič ustaviti. Pa tudi ljubezni ne … ta je, ne nazadnje, močnejša od vsakega referenduma.«
– Izak Košir, Slovenske novice
»Rekli boste: Daja in Jedrt ne bosta nikoli enakopravni z Alešem Primcem. O, ne, ne, ravno nasprotno: Primc ne bo nikoli enakopraven z njima! Zakaj? Iz preprostega razloga: ker mu ne bo treba nikoli izbojevati bitk, ki sta jih morali izbojevati oni, ker mu ne bo treba nikoli premagati ovir, ki sta jih morali premagati oni, in ker mu ne bo treba nikoli preboleti vseh zavrnitev, ki sta jih morali preboleti oni. Ne, nikoli ne bo enakopraven z njima, ker sta z vsem tem že dosegli več in prišli dlje, kot bo on kadarkoli. Revolucija je vendarle uspela.« ZA+
– Marcel Štefančič, jr., Mladina