Zasebni detektiv je dominanten lik v zgodovini gibljivih podob. Od Emila in detektivov (1932) Gerharda Lamprechta do nedavnih filmov Guya Ritchieja o Sherlocku Holmesu in spet nazaj do Roscoeja »Fattyja« Arbuckla in Sherlocka Holmesa ml. (1924) Busterja Keatona se je na velikem platnu pojavil detektiv. V predavanju si bomo ogledali nekaj primerov iz teh filmov in poskušali opredeliti, kaj je detektiv, kaj počne in kako to počne. Z drugimi besedami: kaj opredeljuje detektiva. Potem ko bomo podali definicijo detektiva, bomo primerjali njegovo dejavnost z izkušnjo sedenja v kinu, ko gledamo gibljive podobe in jih skušamo razumeti. Na koncu si bomo ogledali prve minute Dvoriščnega okna (1954) Alfreda Hitchcocka. Upamo, da bomo pri tem lahko videli napoved zločina, preden se zgodi – seveda, če bomo dobri detektivi in gledalci. Predavanje Alejandra Bachmanna je del rednega seminarja, ki ga v okviru programa Šola v kinu ponuja Avstrijski filmski muzej.
Alejandro Bachmann (Avstrija) je ‘passeur’, kurator in avtor. Trenutno je vodja Oddelka za izobraževanje, raziskovanje in založništvo Avstrijskega filmskega muzeja, pridruženi urednik revije Found Footage Magazine in član uredništva recenziranega spletnega zbornika Film Education Journal. Pogosto piše za znanstvene publikacije in filmske revije, pri tem pa se osredotoča na filmsko teorijo in eksperimentalni ter dokumentarni film. Nedavno je uredil knjigo Räume in der Zeit: Die Filme von Nikolaus Geyrhalter (Dunaj, 2015) ter souredil Nach dem Film No. 15: Das Unsichtbare Kino in angleško izdajo Vzgoje za film Alaina Bergalaja (Dunaj, 2016).